Ravnaje nadrejenega s plačilnim listom zaposlenega + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.11.2006 Številka: 0712-352/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 10.11.2006.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Ali lahko vaš nadrejeni iz računovodstva podjetja, kjer ste zaposleni, prinese vaš plačilni list, ki mu ga je dala računovodkinja, vam v pisarno? Ob tem pojasnjujete, da je bil plačilni list odprt, zato niste hoteli podpisati, da ste ga sprejeli. Pripominjate tudi, da vaš nadrejeni govori naokrog o vašem zaslužku, kreditih … Za natančno pojasnitev vašega vprašanja, je potrebno osvetliti ustrezne definicije obravnavanih pojmov na splošno. Delovno razmerje je specifično razmerje med dvema strankama, ki se ustanovi z namenom, da si bo ena stranka (delojemalec) s prejemom plače zagotovila svojo socialno varnost, druga stranka, ki razpolaga z delovnimi sredstvi in kapitalom, pa ohranjanje ali večanje svojega kapitala (Cvetko, A., Varovanje zasebnosti v delovnih razmerjih, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1999). V tej luči je potrebno razumeti tudi odnos zaupnosti med delavcem in delodajalcem. Zaradi različnih interesov, ki pa se kljub vsemu prepletajo, je tako zaupnost oz. zaupanje temeljni predpogoj za sklenitev in uspešen potek delovnega razmerja, pri čemer, gre pod pojmom zaupanja, razumeti vse, kar prispeva k temu, da so v celoti spoštovane pravice ene in druge strani, zlasti pa tudi pravica do zasebnosti.Ravnanje vašega nadrejenega smiselno posega v določbe 33., 34.,
- in
- člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju Ustava), ki določajo pravico do zasebne lastnine in dedovanja, pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Posebej pomemben pa je
- člen Ustave, ki določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter, da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. V drugem odstavku istega člena je določeno, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Nedvomno pa ravnanje vašega nadrejenega pomeni tudi kršitev določb delovne zakonodaje in ZVOP-1.Za lažje razumevanje obravnavanih pojmov, je potrebno osvetliti tudi pomen nekaterih, za razlago vašega vprašanja pomembnih pojmov, kot jih določa ZVOP-
- Osebni podatek tako pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Za natančnejše razumevanje obdelave osebnih podatkov, velja najprej izpostaviti določbe
- člena ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali je za obdelavo določenih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Nadalje drugi odstavek istega člena določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.ZVOP-1 pa v prvem odstavku
- člena podrobneje določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali je posameznik v to privolil, v drugem odstavku tega člena pa zakon vendarle dopušča obdelavo osebnih podatkov posameznikov, v primeru, če so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, ali so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj, za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe.Na podlagi povedanega, Pooblaščenec pojasnjuje, da plačilni list posameznega delavca, nedvomno predstavlja osebni podatek, iz katerega je razvidno delavčevo ime, priimek, naslov stalnega in morebitnega začasnega bivališča ter davčna številka. Posredno je iz plačilnega lista mogoče ugotoviti število otrok oz. vzdrževanih družinskih članov, podatke o morebitnih kreditih, izvršbah, premijah plačanih za različna zavarovanja, morebitnih bonitetah … Na področju delovnih razmerij, je temeljni pravni akt Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljevanju ZDR).
- člen ZDR tako splošno določa, da mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost.
- člen ZDR pa uzakonja varstvo delavčevih osebnih podatkov in določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem, ali z drugim zakonom ali, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Drugi odstavek istega člena določa, da se lahko osebne podatke delavcev zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Pomembne so tudi določbe tretjega odstavka, ki določa, da je potrebno osebne podatke delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj izbrisati in prenehati uporabljati.Čeprav omenjeni člen ZDR določa samo pogoje, pod katerimi se osebni podatki lahko posredujejo tretjim osebam, je z uporabo logične razlage mogoče sklepati, da lahko tudi delavcem posreduje osebne podatke samo za to pooblaščena oseba. To pomeni, da bi torej tudi plačilne liste delavcem morala deliti pooblaščena oseba, po navadi zaposlena v računovodski ali drugi podobni službi.Pooblaščenec na podlagi povedanega zaključuje, da je vaš nadrejeni z opisanim ravnanjem kršil predpise s področja varstva osebnih podatkov. Če komu, potem je prav delodajalcu in njegovim pooblaščenim osebam znana višina plače posameznega zaposlenega, ki prav gotovo izhaja iz obstoječe pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne pomeni, da ima delodajalec oz. delavčev nadrejeni, pravico vpogledovati v plačilne liste posameznega delavca, ali jih nepooblaščeno, odprte nositi naokrog. Ravno tako je nedopustno, da osebe, ki so seznanjene z vsebino delavčevega plačilnega lista, informacije, ki so jih izvedele na tej podlagi, nepooblaščeno širijo tretjim osebam.Prijazen pozdrav, Informacijski Pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ., dipl., prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026