← Slovenija

Ravnanje stečajnega upravitelja - IPRS

Ravnanje stečajnega upravitelja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.05.2015 Številka: 0712-1/2015/1327 Kategorije:Elektronska pošta --> Kategorije: Elektronska pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da je stečajni upravitelj od vas že drugič zahteval (tudi pisno) geslo za dostop do gmail-a, ki je sestavljen iz imena vašega podjetja v stečaju, pri čemer dodajate, da je navedeni elektronski naslov hkrati tudi vaš osebni mail. Pred dnevi ste geslo stečajnemu upravitelju posredovali, saj niste vedeli, ali bi z neupoštevanjem tega navodila kršili kak zakon. Težava se je začela, ko vam stečajni upravitelj pobrisal ključna sporočila in spremenil geslo za dostop, o čemer ste bili obveščeni, zato ste geslo spremenili nazaj. S sporočili, ki jih je pobrisal stečajni upravitelj, bi lahko namreč na sodišču dokazovali nedolžnost v kazenskem postopku, ki ga je sprožilo isto podjetje, ki je bilo povod za stečaj vašega podjetja. Stečajni upravitelj je o tem, da bo pobrisal elektronska sporočila, obvestil tudi vašega odvetnika. Sprašujete nas:
  2. ali ste dolžni (po zakonu) posredovati geslo elektronske pošte podjetja v stečajnem postopku, ki je hkrati vaš osebni mail;
  3. ali je stečajnemu upravitelju dovoljeno brisati korespondenco podjetja, katerega stečajni postopek vodi ter
  4. kako naj se zaščitite oziroma kaj lahko storite v zvezi z izgubljenimi majli? Lahko prijavite 'krajo' policiji?V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v
  8. členu določa, da morajo osebe, ki so opravljale funkcijo člana poslovodstva stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka, upravitelju takoj, ko sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka, predati vse premoženje in poslovno oz. drugo dokumentacijo. Navedeno je po mnenju IP tudi podlaga za izročitev gesla za službeno e-pošto, je pa po mnenju IP smiselno, da se ta predaja izvede komisijsko, tako da ima prejšnji imetnik računa možnost predhodno odstraniti svoja zasebna sporočila.Zadevši očitke o brisanju sporočil s strani stečajnega upravitelja, IP opozarja, da e-poštni predal, preko katerega poteka poslovna komunikacija podjetja, praviloma vedno predstavlja zbirko osebnih podatkov, vendar pa je v primeru takšne zbirke osebnih podatkov potrebno upoštevati, da v primeru, ko poslovna komunikacija podjetja poteka iz gmail elektronskega naslova, ki je sestavljen iz imena podjetja (npr. nazivpodjetja@gmalil.com), takšnega e-naslova praviloma ni mogoče šteti kot osebni podatek posameznika, pač pa kot službeni e-naslov podjetja. Podobno zato tudi takšnega poštnega predala praviloma ni mogoče šteti kot zbirko, katere upravljavec je posameznik, ki v imenu podjetja komunicira prek takšnega e-naslova, pač pa gre v tem primeru za zbirko, katere upravljavec naj bi bilo podjetje. Podobno velja tudi za poštne predale, povezane z e-naslovi, kot so npr. info@podjetje.si, prodaja@podjetje.si, ipd. Iz navedenega tako izhaja, da o tem, katere osebe bodo imele geslo oz. dostop do takšnega poštnega predala in katere osebe lahko v imenu podjetja komunicirajo prek takšnega poštnega predala, odloča vsakokratni vodstveni organ podjetja.IP v konkretnem primeru nima pristojnosti presojati ravnanja stečajnega upravitelja. Njegov položaj, pristojnosti ter obveznosti urejajo določbe
  9. do
  10. člena ZFPPIPP. Nadzor teh določb v skladu z zakonom opravlja Ministrstvo, pristojno za pravosodje ter Zbornica upraviteljev. IP se za to ne more opredeliti glede zakonitosti brisanja korespondence podjetja s strani stečajnega upravitelja in vam zato predlaga, da se glede takšnega njegovega ravnanja obrnete na sodišče, ki vodi stečajni postopek. Obrazložitev:V skladu z določbo
  11. točke
  12. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Pri tem je posameznik – določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba pa je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Osebni podatki se torej morajo nanašati na posameznika in ne na pravno osebo (podjetje). Iz vašega dopisa izhaja, da je stečajni upravitelj od vas zahteval posredovanje gesla za dostop do e-poštnega predala podjetja, ki je sestavljen iz imena vašega podjetja v stečaju, pri čemer ste dodali, da je navedeni poštni predal tudi vaš osebni mail. Namen uporabe e-poštnega predala podjetja (npr. tudi za zasebno rabo) z vidika varstva osebnih podatkov tudi za zasebno rabo tako ni bistvenega pomena, temveč je bistvenega pomena, ali naslov e-poštnega predala predstavlja osebni podatek v smislu
  13. točke
  14. člena ZDIJZ (npr. ime.priimek@gmail.com). Kot že zgoraj navedeno, v kolikor gre za elektronske naslove podjetij (npr. info@podjetje.si, infotocka@gmail.com, varnavoznja@siol.net), takšni elektronski naslovi ne predstavljajo osebnih podatkov, v takem primeru ne pridejo v poštev določbe ZVOP-1 in IP ni pristojen za nadzor. V zvezi z vašim vprašanjem, ali je stečajnemu upravitelju dovoljeno brisati korespondenco podjetja, katerega stečajni postopek vodi ter kako naj se zaščitite oziroma kaj lahko storite v zvezi z izgubljenimi majli, vam IP pojasnjuje, da bi takšno ravnanje stečajnega upravitelja morda lahko predstavljalo storitev kaznivega dejanja, vendar pa IP nima pristojnosti, da bi presojal opisano ravnanja stečajnega upravitelja. Navedeno je namreč odvisno od položaja in pristojnosti stečajnega upravitelja, do katerih pa se IP, v skladu z načelom zakonitosti ne sme niti ne more opredeliti. V skladu z načelom zakonitosti mora namreč vsak državni organ svoje pristojnosti izvajati v skladu z zakonom. To pomeni, da organi drug z drugim sodelujejo, praviloma pa ne morejo vplivati na odločitve drugega. Nadalje to pomeni tudi, da lahko vsak organ ravna samo v okviru svojih pooblastil, za katera mora imeti neposredno podlago v zakonu. IP tako nima neposredne podlage v zakonu, ki bi mu dopuščala presojo ravnanja (brisanje korespondence podjetja, katerega stečajni postopek vodi) stečajnega upravitelja. Njegov položaj, pristojnosti ter obveznosti urejajo določbe
  15. do
  16. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZFPPIPP). V zvezi z vašim vprašanjem kako se lahko zaščitite oz. kaj lahko storite v zvezi z izgubljenimi maili, IP pojasnjuje, da
  17. člen ZFPPIPP ureja pristojnost za nadzor nad upravitelji in določa, da je Ministrstvo, pristojno za pravosodje, pristojno za opravljanje nadzora nad upravitelju v skladu s pravili, določenimi v pododdelku 3.6.2 tega zakona. Nadalje 120.c člen navedenega zakona pooblašča Zbornico upraviteljev, da preveri, ali upravitelj opravlja svoje naloge v postopku zaradi insolventnosti v skladu z zakonom in dobro poslovno prakso upraviteljev. Glede na navedeno vam svetujemo, da se z vašim vprašanjem obrnete tudi na pristojno ministrstvo ter zbornico upraviteljev.V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.Lep pozdrav,Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.