Razkritja osebnih podatkov v zvezi z delovnim razmerjem + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
(1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Iz navedene definicije izhaja, da osebni podatek ne predstavlja le ime in priimke posameznika, temveč- upoštevajoč pri tem priložen sklep o vaši pritožbi - tudi posameznikove izjave, mišljenje, opažanje, ipd…. Posredovanje oziroma razkritje osebnega podatka nedvomno pomeni njegovo obdelavo. Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. IP pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku Člena 6, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: privolitev, kadar ne gre za izvajanje javnih nalog (točka (a)), sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), zakon (točka (c)), zaščita življenjskih interesov (točka (d)), izvajanje javne naloge (točka (
- e)v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1). V vašem konkretnem primeru bi zakonito pravno podlago za razkritje osebnih podatkov posameznikov, ki so pojavljajo v dopisu lahko predstavljala privolitev. IP ni poznan zakon, ki bi izrecno, določal, da so osebni podatki v pritožbenih postopkih pred komisijo za preizkus ocene javnih uslužbencev javni. V okoliščinah vašega primera lahko vseeno povemo, da je pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov mogoče iskati v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ). Slednji v prvem odstavku 1. člena določa, da ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (organi). Dostop do informacij javnega značaja ni neomejen; prvi odstavek 6. člena določa izjeme od prostega dostopa, katerih obstoj je treba preveriti v vsakem primeru in za vsako informacijo posebej. Posebej omenjamo izjemo varstva osebnih podatkov, ki jo določa 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa ZDIJZ določa tudi t.i. izjeme od izjem, denimo kadar pa gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca; v takšnem primeru se dovoli tudi dostop do podatkov, ki so sicer izvzeti od prostega dostopa, torej tudi dostop do osebnih podatkov (gl. tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Vaše vprašanje se torej dotika področja dostopa do informacij javnega značaja, na tem področju pa je IP pritožbeni organ, zato se vnaprej ne sme opredeljevati do vprašanja, kateri podatki konkretno bi predstavljali prosto dostopne informacije javnega značaja. Skladno z že ustaljeno prakso IP lahko v okoliščinah vašega zaprosila povemo, da so letne ocene javnih uslužbencev ter imena in priimki članov komisij zaposlenih pri organu – javnih uslužbencev podatki o porabi javnih sredstev ter podatki, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Vprašanje pri tem je, ali se v predloženem dokumentu (sklepu o vaši pritožbi) nahajajo še kakšne druge informacije, ki niso povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in bi jih bilo treba skladno s 7. členom ZDIJZ prekriti (na primer obrazložitve letnih ocen, mnenja posameznikov,..). Povedano drugače, če ime in priimek članov komisije, ki je odločala o vaši pritožbi lahko predstavlja podatek, ki je v zvezi z delovnim razmerjem teh javnih uslužbencev, pa tega ni mogoče a priori zaključiti za ostale osebne podatke , ki so vsebovani v predloženem sklepu. Ob tem pa IP sklepno ponovno poudarja, da v okviru mnenja ne more presojati, ali so v konkretnem primeru in za konkreten namen izpolnjeni pogoji za obdelavo določenih osebnih podatkov. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. V upanju, da smo vam z našim mnenjem pomagali, vas lepo pozdravljamo. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav., svetovalka IP To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026