Razkritje izvedenskega mnenja udeležencu postopka - IPRS

(3)Splošne uredbe). Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora obstaja ustrezna pravna podlaga. Ker je v danem primeru upravljavec osebnih podatkov javni organ (konkretneje sodišče), prideta v danem primeru v poštev predvsem dve pravni podlag iz člena 6

(1)Splošne uredbe, in sicer: - obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka (c)), in - obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka (e)). Glede na vaš dopis IP sklepa, da gre v danem primeru najverjetneje za nepravdni postopek, ki ga podrobneje ureja Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19; v nadaljevanju: ZNP). ZNP v 5. členu poudarja pravico udeležencev postopka do izjave, v skladu s katero mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Sodišče sme odločiti, ne da bi udeležencu dalo možnost, da se izjavi, če tako določa zakon ali če presodi, da bi bile s tem ogrožene druge ustavne pravice osebe, katere pravice in pravne interese je sodišče dolžno varovati po uradni dolžnosti. Torej pomembno je, da ima vsak udeleženec postopka možnost izjaviti se o dokazih, na podlagi katerih lahko sodišče sprejme svojo odločitev. Izvedeniško mnenje predstavlja enega izmed dokazov v postopkov, zato ima nasproti udeleženec praviloma pravico seznaniti se z dokazi, da se lahko do njih tudi sam opredeli. Gre za t.i. načelo kontradiktornega postopka, ki vsakemu udeležencu omogoča, da navaja dejstva, dokaze in pravna stališča, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku (vključno s postavljanji vprašanj pričam in izvedencem), da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o celotnem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Iz navedenega je mogoče sklepati, da lahko upravljavec (to je sodišče) opre svojo pravno podlago glede razkritja izvedeniškega mnenja drugemu udeležencu v postopku na zakonske določbe ZNP in tudi na določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07, s spremembami in dopolnitvami), ki se subsidiarno uporabljajo v nepravdnem postopku. Ali v danem primeru obstajajo kakršnekoli okoliščine, ki bi omejevale pravico do izjave, pa IP ne more oceniti, saj je to v pristojnosti sodišča. V skladu z ZPP izvedenec sodišču na njegovo zahtevo poda izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče meni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Glede zatrjevanih prekoračitev pooblastil izvedenca pa IP pojasnjuje, da takšne trditve presegajo pristojnosti IP. IP namreč ni pristojen za nadzor nad delom izvedencev. Svetujemo vam, da te navedbe uveljavljate v okviru konkretnega sodnega postopka oziroma se obrnete na za to pristojne organe (npr. Ministrstvo za pravosodje, Strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje). V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., asistentka svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026