← Slovenija

Razkritje osebnih podatkov oseb, ki jim občina plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje - IPRS

Razkritje osebnih podatkov oseb, ki jim občina plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.02.2011 Številka: 0712-1/2011/336 Kategorije:Občine --> Kategorije: Občine Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 14.02.2011 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da je s strani občinskih svetnikov bila dana pobuda, da bi se na seji sveta razkrila imena oseb, za katere plačujete obvezno zdravstveno zavarovanje po zakonu in imena oseb, ki so dolžniki pri plačilih vrtcev. Zanima vas, ali lahko na seji, ki je sicer zaprta za javnost, na željo občinskih svetnikov razkrijete zahtevane osebne podatke (ime in priimek)? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. tč.
  4. odst.
  5. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Osebni podatki v javnem sektorju, kamor se uvrščajo tudi občine se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Odločitev občine, koga bo prijavila v obvezno zdravstveno zavarovanje, temelji na objektivno določenih kriterijih, ki so vezani na premoženjsko stanje posameznika, ne na njegovo osebo kot tako. Na tem mestu je potrebno omeniti načelo sorazmernosti, po katerem je dopustno obdelovati le toliko in tiste osebne podatke, ki so potrebni in primerni za dosego namena. V konkretnem primeru so osebni podatki potrebni občini za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje, zato Pooblaščenec meni, da občinski svetniki niso upravičeni do imena in priimkov oseb, za katere občina plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje po
  7. točki
  8. člena ZZVZZ. Pooblaščenec se sicer do vprašanj posredovanja informacij javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2) ne sme opredeliti vnaprej, saj prakse na podlagi katere bi lahko odgovoril na vprašanje, ali je podatek o plačilu obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s strani občine informacija javnega značaja, (še) ni. Glede vprašanja o dopustnosti razkritja podatkov o neplačnikih oskrbnine za varstvo in vzgojo otroka v vrtcu Pooblaščenec poudarja, da vrtec vodi evidenco plačil staršev in je vrtec tisti, ki v primeru neplačil staršev sproži ustrezne pravne postopke izterjave. Občina ni udeležena v pravnem razmerju med vrtcem in starši, niti v tem primeru ne gre za porabo javnih sredstev (v smislu plačil posameznikom iz sredstev občine ali javnega zavoda), zato Pooblaščenec meni, da v konkretnem primeru ni nobenega pravnega temelja, ki bi dopuščal razkrivanje imen dolžnikov s strani vrtca občini in njihovo obravnavo na seji občinskega sveta. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 je celovit in sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Posamezna področja oziroma dejavnosti pa so posebej normirana v področnih zakonih, ki so v razmerju do ZVOP-1, specialni zakoni. Osebni podatek po določbah
  9. tč.
  10. čl. ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je v
  11. tč.
  12. čl. ZVOP-1 definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
  13. tč.
  14. čl. ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor se uvrščajo tudi občine, daje
  15. člen ZVOP-
  16. Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju je dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika (prvi odstavek
  17. člena ZVOP-1). Pooblaščenec tako najprej ugotavlja, da je občina del javnega sektorja in zato zanjo veljajo pravila o obdelavi osebnih podatkov, kot so opredeljena v
  18. čl. ZVOP-
  19. ZVOP-1, torej kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Področni zakon v primeru vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje in plačevanja prispevka za obvezno in premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje s strani občine predstavlja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), ki v
  20. členu določa, da ta zakon ureja sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, določa nosilce družbene skrbi za zdravje in njihove naloge, zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem, ureja odnose med zdravstvenim zavarovanjem in zdravstvenimi zavodi ter uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja. ZZVZZ v
  21. točki
  22. člena določa, da državljane, brez prihodkov v obvezno zavarovanje prijavi občina stalnega prebivališča, če nimajo nobenih dohodkov oziroma če, kadar živijo sami, njihovi povprečni mesečni dohodki v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 50% minimalne plače, oziroma če, kadar živijo z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25% minimalne plače, razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Podrobnejša merila za ugotavljanje prihodkov in premoženja so urejena v Pravilniku o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje. Glede na navedeno izhaja, da odločitev občine, koga bo prijavila v obvezno zdravstveno zavarovanje, temelji na objektivno določenih kriterijih, ki so vezani na premoženjsko stanje posameznika, ne pa morebiti na njegovo osebo. V konkretnem primeru so torej osebni podatki potrebni občini za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje, zato v skladu z načelom sorazmernosti Pooblaščenec meni, da občinski svetniki niso upravičeni do imena in priimkov oseb, za katere občina plačuje prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje po
  23. točki
  24. člena ZZVZZ. Pooblaščenec se do vprašanj posredovanja informacij javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2) ne sme opredeliti vnaprej. Glede vprašanja, ali so podatki (ime in priimek) posameznika, za katerega prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje in premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačuje občina prosto dostopne informacije javnega značaja, pri Pooblaščencu namreč (še) ni prakse. Glede vprašanja o dopustnosti razkritja podatka o dolžnikih oskrbnine za varstvo in vzgojo v vrtcu je treba pregledati določbe področnih zakonov. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 23/96 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZOFVI) v
  25. členu določa, da javne vrtce, glasbene šole, osnovne šole in domove za učence ustanavlja lokalna skupnost. Zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05; v nadaljevanju ZLS) v
  26. členu določa, da ta zakon ureja občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Naloge občine so urejene v
  27. člen ZLS, ki med drugim določa, da občina skrbi tudi za predšolsko varstvo. Z ustanovitvijo vrtca občina izpolni svojo zakonsko obveznost, od tu naprej pa vrtec »živi svoje življenje«, saj šteje za samostojno pravno osebo. Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, v nadaljevanju ZVrt)
  28. členu določa, da vrtci zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo, varujejo in uporabljajo osebne podatke, vsebovane v evidencah, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni določeno drugače. Vrtci vodijo za izvajanje predšolske vzgoje, za spremljanje dejavnosti in statistične namene, naslednje, v
  29. členu določene zbirke podatkov:
  30. evidenco vpisanih otrok in evidenco vključenih otrok,
  31. evidenco plačil staršev,
  32. evidenco otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč,
  33. evidenco oseb, ki občasno varujejo otroke na domu in
  34. evidenco upravičencev do sofinanciranja plačil staršev iz državnega proračuna. Evidenca plačil staršev, ki jo vodi vrtec v skladu s prvim in drugim odstavkom
  35. člena zaradi spremljanja mesečnih plačil, vsebuje podatke o: • višini plačil staršev in • mesečnih plačilih staršev. Glede na navedeno je vrtec tisti, ki vodi evidenco plačil staršev in je vrtec tisti, ki v primeru neplačil sproži ustrezne pravne postopke izterjave. Torej, pravno razmerje obstaja med zavezancem za plačilo oskrbnine in vrtcem. Občina v tem pravnem razmerju ni udeležena niti v tem primeru ne gre za porabo javnih sredstev (v smislu plačil posameznikom iz sredstev občine ali javnega zavoda). Pooblaščenec meni, da v konkretnem primeru ni nobenega pravnega temelja, ki bi dopuščal razkrivanje imen dolžnikov s strani vrtca občini in njihovo obravnavo na seji občinskega sveta. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.