Razkritje otrokovih podatkov starim staršem s strani skrbnika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.12.2021 Številka: 07121-1/2021/2447 Kategorije: --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo, Pravne podlage Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne
- 2021 prejeli vaše zaprosilo za mnenje (povzetek!): Ali je dolžan skrbnik otroka (dedek) razkrivati informacije o otroku (npr. o tem, kako živi in kakšno je njegovo splošno stanje) otrokovim starim staršem po drugi liniji kot je to določeno v priloženem dopisu CSD; Ali žena skrbnika (otrokova babica, ki živi skupaj z otrokom) res ni upravičena do informacij o otroku; Ali pomeni posredovanje priloženega dopisa CSD drugim starim staršem neustrezno razkritje informacij o otroku; Ali potrebuje skrbnikova žena za pridobivanje informacij še kakšno dovoljenje CSD. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem še pojasnjujemo, da se lahko do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov dokončno in zavezujoče opredelimo le v morebitnem inšpekcijskem postopku. Zato so spodnja pojasnila le načelna. IP ni znana izrecna zakonska podlaga, ki bi določala, da mora skrbnik otrokovim starim staršem obvezno razkrivati določene osebne podatke o otroku kot varovancu. Če gre za prostovoljno ustno sporočanje informacij o otroku, ki ne izvirajo iz zbirke osebnih podatkov in tudi niso namenjene v zbirko osebnih podatkov (npr. počutje otroka, prostočasne aktivnosti, vedenje), tako sporočanje informacij ne spada na področje Splošne uredbe o varstvu podatkov. Vendar mora skrbnik tudi v tem primeru v čim večji meri spoštovati otrokovo pravico do zasebnosti (npr. glede subtilnih informacij, ki bi jih otrok želel ohraniti le med osebami, s katerimi živi) ter zasledovati druge otrokove koristi in interese. V določenih primerih je razkritje otrokovih osebnih podatkov starim staršem dopustno tudi v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Skrbnikova žena (otrokova babica), ki skrbi za otroka in je z njim v življenjski skupnosti, se lahko seznani z informacijami o otroku pod enakim pogojem varstva otrokove zasebnosti kot v prejšnji točki. (Ne)ustreznosti obdelave osebnih podatkov pri posredovanju priloženega dopisa CSD ne moremo presojati izven inšpekcijskega postopka. Poleg tega na poznamo vseh pomembnih okoliščin konkretnega primera, ki so pomembne za oceno zakonitosti ravnanja (npr. namen in podlaga dopisa ter vrsta postopka pri CSD, v katerem je bil dopis ustvarjen). Enako kot skrbnik, mora tudi CSD v razmerju do starih staršev iz druge linije v čim večji meri spoštovati otrokovo pravico do zasebnosti. Dovoljenje CSD ni pogoj za zakonitost sporočanja otrokovih osebnih podatkov starim staršem. O b r a z l o ž i t e v: Področje uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov je urejeno v njenem
- členu. V prvem odstavku je določeno, da se uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. V drugem odstavku (c. točka) je določeno, da se ta uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. V razmerju skrbnik – njegov zakonec je možno, da gre za obdelavo otrokovih osebnih podatkov v okviru omenjene osebne ali domače dejavnosti. Tudi v primerih, ko gre za razkrivanje informacij izven uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov, je treba v čim večji meri spoštovati otrokovo pravico do zasebnosti ter zasledovati druge otrokove koristi in interese. Pri tem je treba še opozoriti, da tudi v zgornjih primerih, ko IP ni pristojen za npr. inšpekcijski nadzor, to še ne pomeni, da otrokova zasebnost ni varovana na področju civilnega prava in kazenskega prava. Če gre za obdelavo osebnih podatkov in se uporablja Splošna uredba o varstvu podatkov (tj. obstoj zbirke osebnih podatkov ali če ne gre za domačo dejavnost), se lahko otrokovi osebni podatki s strani skrbnika razkrijejo starim staršem v primeru prevladujočih zakonitih interesov skrbnika ali starih staršev in izjemoma, če je to potrebno za zaščito življenjskih interesov otroka. V skladu s prvim odstavkom
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov je obdelava osebnih podatkov namreč zakonita tudi, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok (f. točka). Prav tako je zakonita, če je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe (d. točka). Zgolj zaradi dejstva, da gre za otroka, točka (f) ni izključena, a je treba njen domet tolmačiti ozko, saj so primarne koristi otroka. Zakonite interese starih staršev je možno nasloniti na pravico otroka do stikov z njimi iz Družinskega zakonika (DZ), vendar je to le en element pri presoji obstoja zakonitih interesov. Po mnenju IP je obveščanje starih staršev odvisno zlasti od volje otroka pri njegovi neposredni komunikaciji s starimi starši, pri čemer ta volja ne sme biti obremenjena z osebnimi interesi skrbnika oziroma drugimi člani gospodinjstva, kjer otrok živi. To obveščanje se lahko odvija zlasti pri osebnih stikih, ki jih ima otrok s starimi starši. Sicer pa velja, da skrbnik nadomešča voljo staršev tudi glede razkrivanja osebnih podatkov drugim osebam, vendar v konkretnem primeru ne poznamo vsebine skrbniških nalog in razmerij z drugimi starimi starši. Določbe o stikih med otrokom in starimi starši v DZ žal ne vsebujejo pravil o obvezni ali dopustni izmenjavi informacij ter njenem obsegu. Enako velja za določbe o skrbništvu. Dovoljenje CSD za zakonitost sporočanja informacij ni potrebno, lahko pa mnenje CSD vpliva na izpolnjevanje pogoja »prevladujočih zakonitih interesov« in »zaščite življenjskih interesov otroka«. Prijazen pozdrav, mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026