Razkritje podatkov o družinskih članih v postopkih dodeljevanja druž. štipendij + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.03.2008 Številka: 0712-251/2008/3 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše vprašanje po elektronski pošti, v katerem nas sprašujete za mnenje glede obstoja pravnih podlag za posredovanje osebnih podatkov o družinskih članih na podlagi Zakona o štipendiranju (ZŠtip). Navajate, da ureditev v ZŠtip ni takšna kot v Zakonu o socialnem varstvu, ker ne določa, da se podatki zbirajo tudi za družinske člane štipendista. Vendar pa iz namena zakona, oziroma iz postopkov, ki se vodijo na podlagi tega zakona, izhaja, da je pri dodelitvi državne štipendije bistveno ugotoviti, kakšno je premoženjsko stanje družine. Tako
- člen ZŠtip določa, da je eden izmed pogojev dodelitve državne štipendije upravičencem tudi v tem, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega v zakonu določenega zneska. Določbe 15.,
- in
- člena ZŠtip določajo, kako se izračunava in ugotavlja dohodek na družinskega člana, skupni dohodek ipd.. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se namreč v praksi srečuje z velikimi težavami obravnavanja vlog za dodelitev republiške (v prihodnje državne) štipendije zaradi dajanja soglasij družinskih članov za pridobivanje podatkov. Stranke zaradi nevednosti vloge ne izpolnijo pravilno, to pa zaradi dopolnitev podaljša odločanje o zadevi. Zato jih zanima, ali sme Davčna uprava RS že na podlagi ZŠtip posredovati tudi podatke o družinskih članih. Odgovor na to vprašanje je namreč pomemben, ker v teh dneh na novo oblikujejo vlogo za dodelitev štipendije in jih zanima, ali lahko v novi vlogi izpustijo pisna soglasja družinskih članov. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Pooblaščenec podaja svoje mnenje, da zakonska podlaga za razkrivanje podatkov družinskih članov, ki jih kandidati za pridobitev državne štipendije navajajo v vlogi za podelitev štipendije pri pristojnem centru za socialno delo, izhaja že iz določil ZDavP-
- Slednja daje davčnemu organu pravno podlago, da sme razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu ministrstvu. Ministrstvo namreč potrebuje navedene podatke v postopku za pridobitev štipendij, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti, določenih v ZDU-1-UPB
- Pravna podlaga za sporočanje podatkov s strani Davčne uprave RS je nadalje podana v ZŠtip, ki v
- členu sicer eksplicitno ne določa, da se podatki zbirajo tudi za družinske člane štipendista, vendar je pri tem, kot ugotavljate tudi sami, potrebno ugotoviti, da že iz namena zakona, oziroma iz postopkov, ki se vodijo na podlagi tega zakona, izhaja, da je pri dodelitvi državne štipendije bistveno ugotoviti, kakšno je premoženjsko stanje družine. O b r a z l o ž i t e v: Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov V skladu z
- členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Navedeno ustavno določilo oziroma iz njega izhajajoče načelo zakonitosti je opredeljeno v
- členu ZVOP-1-UPB1 in izpeljano v
- členu ZVOP-1-UPB1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor glede na določilo
- točke
- člena ZVOP-1-UPB1 v povezavi z
- členom Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZDS-1-UPB2) sodi tudi davčna uprava ter v zvezi s
- členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, 113/05) Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je nadalje določena v
- odstavku
- člena ZVOP-1-UPB
- Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo le: • če tako določa zakon, • ali če je z zakonom določeno, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na
- odstavek citiranega člena se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Osebni podatki, ki se obdelujejo, pa morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga ureja
- člen ZVOP-1-UPB1, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pravne podlage v konkretnem primeru ZVOP-1-UPB1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Področna zakona v smislu
- odstavka
- člena ZVOP-1-UPB1 v konkretnem primeru predstavljata Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07 – v nadaljevanju: ZŠtip) in Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljevanju: ZDavP-2). Glede razkritja podatkov državnim in drugim organom je v ZDavP-2 določeno, da sme davčni organ upravnim in drugim državnim organom, organom lokalnih samoupravnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti (
- člen ZDavP-2). Za potrebe vodenja postopkov sme namreč davčni organ razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcem javnih pooblastil, če ti potrebujejo zahtevane podatke v postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih pristojnosti. Podatki se posredujejo oziroma pridobivajo na način, kot je predpisan v posameznih postopkih, ki jih v okviru svojih pristojnosti vodijo ti organi in institucije (
- člen ZDavP-2). Delovno področje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je določeno v Zakonu o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZDU-1-UPB4). Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tako po določbi
- člena ZDU-1-UPB4) opravlja naloge na področjih delovnih razmerij in pravic iz dela, zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, družine, socialnih zadev, invalidskega varstva, vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja ter vojnih grobišč. Kot dejavnost zaposlovanja se po določilu
- odstavka
- člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, 107/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZZZPB-UPB1) šteje tudi štipendiranje po tem zakonu, pri čemer se ta dejavnost šteje za dejavnost v javnem interesu in se opravlja kot javna služba (
- odstavek
- člena). Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije sprejema politiko zaposlovanja in program za njeno izvajanje ter določa potreben obseg sredstev (
- člen ZZZPB). Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in centri za socialno delo sodelujejo pri pridobivanju podatkov, potrebnih za odločanje o štipendijah. Na višino državne štipendije med drugim vpliva tudi dohodek v družini štipendista, zato je glede izračuna in ugotavljanja dohodka na družinskega člana, skupnega dohodka družine, dohodka iz dejavnosti ter družinskih članov urejeno v določbah 15., 16.,
- in
- člena ZŠtip. Podatki se po ZŠtip zbirajo neposredno od štipendistov, štipenditorjev ter iz drugih uradnih zbirk osebnih podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Ministrstvo, pristojno za delo, sklad, pristojni centri za socialno delo, delodajalci ter nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem in samoupravne lokalne skupnosti brezplačno in po uradni dolžnosti pridobivajo osebne podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov, poleg ostalih, v
- odstavku
- člena ZŠtip taksativno naštetih upravljavcev zbirk osebnih podatkov, tudi od Davčne uprave RS v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in sicer podatke o davčni številki, podatke o vzdrževanih družinskih članih, podatke o dohodkih davčnih zavezancev, s katerimi razpolaga, podatke o stroških, upoštevanih pri uveljavljanju davčne osnove, podatke o dohodnini in obveznih prispevkih za socialno varnost ter podatke o znižanjih in olajšavah, ki se upoštevajo pri obračunu akontacije dohodnine od dohodkov iz kmetijstva in od dohodkov iz dejavnosti. V primerih iz
- in
- odstavka navedenega člena posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno seznaniti. Glede na predhodno citirane zakonske določbe, Pooblaščenec podaja svoje mnenje, da zakonska podlaga za razkrivanje podatkov družinskih članov, ki jih kandidati za pridobitev državne štipendije navajajo v vlogi za podelitev štipendije pri pristojnem centru za socialno delo, izhaja že iz določil ZDavP-
- Slednja daje davčnemu organu pravno podlago, da sme razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu upravnim in drugim državnim organom (konkretno ministrstvu). Ppostopek je za posamezno vrsto štipendije točno predpisan v ZŠtip, in sicer v členih od
- do 53., ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti, določenih v ZDU-1-UPB
- Pravna podlaga za sporočanje podatkov s strani Davčne uprave RS je nadalje podana v ZŠtip, ki v
- členu sicer eksplicitno ne določa, da se podatki zbirajo tudi za družinske člane štipendista, vendar je pri tem, kot ugotavljate tudi sami, potrebno ugotoviti, da že iz namena zakona, oziroma iz postopkov, ki se vodijo na podlagi tega zakona, izhaja, da je pri dodelitvi državne štipendije bistveno ugotoviti, kakšno je premoženjsko stanje družine. Zaradi tega je skladno z določbo
- odstavka
- člena ZŠtip, ki omogoča ministrstvu, pristojnemu za delo, da po uradni dolžnosti pridobiva osebne podatke med drugim tudi iz zbirke osebnih podatkov Davčne uprave RS, mogoče smiselno uporabljati določbo
- odstavka istega člena, po katerem posameznikov (to je družinskih članov štipendistov), na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno seznaniti oziroma od njih pridobivati pisno soglasje za pridobitev njihovih osebnih podatkov. S spoštovanjem. Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026