Razkrivanje namena nakupa nepremičnine banki po ZPPDFT - IPRS

Razkrivanje namena nakupa nepremičnine banki po ZPPDFT + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.02.2009 Številka: 0712-68/2009/2 Kategorije:Bančništvo --> Kategorije: Bančništvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 20.02.2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ... prodaja lastne nepremičnine in je pri tem, v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, dolžna opraviti pregled stranke po
3. členu omenjenega zakona, ki narekuje tudi pridobitev podatkov o predvideni naravi poslovnega razmerja. V zvezi s tem nas sprašujete: Ali lahko glede na določila Zakona o varstvu osebnih podatkov od stranke zahtevate, da vam razkrije naravo posla (ali kupuje stanovanje za bivanje, oddajo ali kaj drugega)? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
4. točke prvega odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec meni, da navedene določbe ZPPDFT banke obvezujejo k izvajanju ukrepov za poznavanje stranke, med katere sodi tudi pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja. Zato je tovrstna obdelava osebnih podatkov dopustna tudi z vidika ZVOP-1-UPB1, saj poteka na podlagi zakona, kot to določa
7. člen ZVOP-1-UPB
8. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Povedano pomeni, da ZVOP-1 poizkuša celostno sistemsko urediti področje varstva osebnih podatkov v navedenih primerih. Iz besedila omenjene določbe izhaja, da je varstvo osebnih podatkov del širšega področja varstva zasebnosti oziroma tako imenovane informacijske oziroma podatkovne zasebnosti, kar je drug naziv za varstvo osebnih podatkov. Iz
9. člena ZVOP-1-UPB1, ki je splošne narave, izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. V
10. členu ZVOP-1-UPB1 je podrobneje urejena pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, ter določene izjeme od splošnih pravnih podlag. Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ravno tako se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Banke so kot del finančnega sektorja, poleg določil ZVOP-1-UPB1, dolžne upoštevati tudi specialno področno zakonodajo, ki zaradi visoke rizičnosti in odgovornosti, povezane z opravljanjem finančnih poslov, daje bankam široka pooblastila za zbiranje in obdelavo različnih osebnih podatkov, tako strank kot svojih zaposlenih. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS št. 60/07; v nadaljevanju: ZPPDFT) tako v
11. točki prvega odstavka
12. člena določa, da se ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma izvajajo pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij pri bankah, podružnicah bank tretjih držav in bankah držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati bančne storitve v Republiki Sloveniji. 15.p. točka istega člena še podrobneje določa, da se ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma izvajajo pri sklepanju poslovnih razmerij pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo prometa nepremičnin.
13. člen ZPPDFT določa naloge in obveznosti organizacij, ki so potrebne zaradi odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Organizacije morajo pri opravljanju svojih dejavnosti izvajati naloge, določene v tem zakonu in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. Po določbah
14. točke drugega odstavka tega člena obsegajo naloge iz prejšnjega odstavka izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (v nadaljnjem besedilu: pregled stranke) na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Po določbah
15. člena ZPPDFT, če ta zakon ne določa drugače, pregled stranke obsega naslednje ukrepe:
16. ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov;
17. ugotavljanje dejanskega lastnika stranke;
18. pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu;
19. redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji. Organizacija mora opredeliti postopke izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena v svojih notranjih aktih. Pooblaščenec meni, da navedene določbe ZPPDFT banke obvezujejo k izvajanju ukrepov za poznavanje stranke, med katere sodi tudi pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja. Zato je tovrstna obdelava osebnih podatkov dopustna tudi z vidika ZVOP-1-UPB1, saj poteka na podlagi zakona, kot to določa
20. člen ZVOP-1-UPB
21. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026