← Slovenija

Razkrivanje OP prijaviteljev - IPRS

Razkrivanje OP prijaviteljev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.03.2021 Številka: 07121-1/2021/550 Kategorije:Inšpekcijski postopki, Uradni postopki --> Kategorije: Inšpekcijski postopki, Uradni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem ste navajali, da ste od Inšpektorata RS za okolje in prostor (v nadaljevanju IOP), kot pooblaščenka vaše mame, ki je v postopku pred tem organom zavezanka, želeli na vpogled pridobiti vsebino prijave. IOP naj bi vašo zahtevo zavrnil na podlagi
  2. člena Zakona o inšpekcijskim nadzoru. Navedli ste, da vam je jasno, da ne smejo razkriti vira prijave, da pa menite, da vsebina prijave ni varovan podatek in da IOP zakonsko določbo razlaga preveč široko. V svojem dopisu ste navedli tudi, da ste kot odgovor na vaše sporočilo dobili odgovor v obliki sklepa, da niti ni pravice pritožbe, ker niso izdali odločbe. Iz vsebine dveh odločitev oziroma dopisov, pa naj bi bilo tudi razvidno, da so zavrnili vpogled in na podlagi česa ga zavračajo (
  3. člen Zakona o Inšpekcijskem nadzoru). V zvezi s tem ste nas spraševali, kakšne so vaše opcije, saj naj bi bili, ker vam ne izdajo odločbe brez pravice do pritožbe in naj bi lahko vaše vloge stalno zavračali. Menite, da se vpogled v prijavno listino lahko omogoči, na način da se zakrije vse podatke, ki bi razkrili prijavitelja oz prijaviteljico. Inšpektor naj bi vam zatrdil da je bila prijava anonimna, tako da še manj razumete zavračanje vpogleda v listino. V zvezi z navedenim ste nas spraševali, v kateri fazi lahko daste prijavo k Informacijskemu pooblaščencu zaradi zavrnitve vpogleda. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s
  4. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  5. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
  6. točko prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP najprej poudarja, da je pri podajanju neobveznih pravnih mnenj omejen na področje varovanja osebnih podatkov in razlago predpisov, ki urejajo to področje in da takih pravnih mnenj ne more podajati na pravnih področjih, za katere ni pristojen. V zvezi s tem pojasnjujemo, da se vaša vprašanja v veliki meri nanašajo na razumevanje in uporabo postopkovnih določb Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljevanju ZIN) in Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljevanju ZUP), glede katerih IP ni pristojen podajati pravnih mnenj. Zato se IP pri podaji predmetnega mnenja osredotoča na določbo drugega odstavka
  9. člena ZIN, ki določa dolžnost varovanja tajnosti vira prijave, saj gre za določbo, ki se nanaša (tudi) na obdelavo osebnih podatkov prijavitelja. Obdelava osebnih podatkov je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od pogojev, ki jih določa Splošna uredba v odstavku 1 člena
  10. Kot eden od pogojev za zakonitost obdelave je med drugim določen tudi pogoj, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov, prav tako pa je v skladu z navedeno določbo zakonita tudi obdelava, ki je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. V skladu s prvim odstavkom
  11. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14, v nadaljevanju ZIN) je inšpekcijski nadzor nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. V njem se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali s posebnim zakonom, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek
  12. člena ZIN). V drugem odstavku
  13. člena ZIN pa je določeno, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. IP poudarja, da je postopek inšpekcijskega nadzora postopek, ki ga inšpektor začne po uradni dolžnosti, ko pridobi informacijo, iz katere izhaja sum nepravilnosti oziroma ravnanja zavezanca v nasprotju z zakonom. Eden od možnih virov informacij je lahko tudi prijavitelj, ki pa v postopku nima položaja stranke (edina stranka inšpekcijskega postopka je inšpekcijski zavezanec). Po mnenju IP je določbo ZIN o varovanju tajnosti vira prijave, potrebno razumeti tako, da inšpekcijski organ ne sme razkrivati podatka o identiteti prijavitelja tj. podatka o tem, kdo je podal prijavo. Dolžnost inšpektorja iz drugega odstavka po mnenju IP pomeni, da inšpektor ne sme razkrivati podatka o tem, kdo je vir informacij, ki kažejo na določeno nepravilnost oziroma ravnanje v nasprotju z zakonom, ne pa, da je dolžan kot take varovati tudi vse podatke, ki jih vsebuje prijava. V zvezi s tem je torej nujno ločevanje med virom prijave in vsebino same prijave. Dolžnost inšpektorja, da varuje tajnost vira prijave namreč ne pomeni nujno, da je potrebno kot tajnost varovati celotno vsebino prijave. IP tako meni, da inšpektor ne krši določb
  14. člena ZIN, če zavezancu inšpekcijskega postopka razkrije vsebino prijave na način, da mu pri tem ne razkriva vira prijave. Od konkretnih okoliščin in vsebine same prijave pa je odvisno na kakšen način in ali sploh je v konkretnem primeru možno zavezancu razkrivati vsebino prijave ob hkratnem zagotavljanju tajnosti vira. V praksi obravnavana problematika lahko sega od primerov, ko se tajnost vira lahko zagotovi že zgolj s prekritjem osebnih podatkov prijavitelja na prijavi pa vse do primerov, ko je vir prijave tako tesno povezan s samo vsebino prijave, da bi razkrivanje slednje neizbežno pomenilo tudi razkrivanje njenega vira in s tem kršitev dolžnosti iz
  15. člena ZIN in je zato potrebno zavezancu v celoti zavrniti seznanitev s prijavo. Inšpektor o tem odloča v vsakem posameznem primeru posebej in pri tem upošteva vse okoliščine primera. Če zavezanec meni, da odločitev inšpektorja ni pravilna in da mu neupravičeno in neutemeljeno ni omogočil seznanitve z vsebino prijave, čeprav bi mu to lahko omogočil, ne da bi razkrival tajnost vira prijave, lahko to uveljavlja pri državnih organih, ki so kot instančni organi pristojni za presojo odločitev IOP v postopkih inšpekcijskega nadzora in ne pri IP, ki za takšno odločanje v teh postopkih ni pristojen. V upanju, da ste dobili odgovore na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Pripravil: Blaž Pavšič, univ. dipl. prav. državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.