Razkrivanje osebnih in trgovalnih računov zaposlenega banki + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.01.2009 Številka: 0712-830/2008/2 Kategorije:Bančništvo --> Kategorije: Bančništvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 09.12.2008 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete: Ali lahko podjetje (banka) zahteva od zaposlenega, ki sodeluje z delniškimi družbami, razkritje osebnih in trgovalnih računov ter računov, na katerih je pooblaščen? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec meni, da so banke dolžne spremljati visok nabor podatkov svojih zaposlenih (tudi podatke o osebnih in trgovalnih računih in računih, na katerih so pooblaščeni), zaradi preprečevanja trgovanja na podlagi notranjih informacij, pranja denarja in financiranja terorizma. K temu banke zavezuje specialna področna zakonodaja, ki zaradi visoke rizičnosti in odgovornosti, povezane z opravljanjem finančnih poslov, bankam daje široka pooblastila za zbiranje in obdelavo različnih osebnih podatkov, tako strank kot svojih zaposlenih. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Povedano pomeni, da ZVOP-1 poizkuša celostno sistemsko urediti področje varstva osebnih podatkov v navedenih primerih. Iz besedila omenjene določbe izhaja, da je varstvo osebnih podatkov del širšega področja varstva zasebnosti oziroma tako imenovane informacijske oziroma podatkovne zasebnosti, kar je drug naziv za varstvo osebnih podatkov. Iz
- člena ZVOP-1-UPB1, ki je splošne narave, izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. V
- členu ZVOP-1-UPB1 je podrobneje urejena pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju ter določene izjeme od splošnih pravnih podlag. Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ravno tako se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Banke so kot del finančnega sektorja, poleg določil ZVOP-1-UPB1, dolžne upoštevati tudi specialno področno zakonodajo, ki zaradi visoke rizičnosti in odgovornosti, povezane z opravljanjem finančnih poslov, daje bankam široka pooblastila za zbiranje in obdelavo različnih osebnih podatkov, tako strank kot svojih zaposlenih. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS št. 60/07; v nadaljevanju: ZPPDFT) tako v
- točki prvega odstavka
- člena določa, da se ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma izvajajo pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij pri bankah, podružnicah bank tretjih držav in bankah držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene neposredno opravljati bančne storitve v Republiki Sloveniji.
- člen ZPPDFT določa naloge in obveznosti organizacij, ki so potrebne zaradi odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Organizacije morajo pri opravljanju svojih dejavnosti izvajati naloge, določene v tem zakonu in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. Naloge iz prejšnjega odstavka obsegajo:
- izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (v nadaljnjem besedilu: pregled stranke) na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;
- sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije uradu po določbah tega zakona;
- imenovanje pooblaščenca oziroma pooblaščenke (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo delo;
- skrb za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev oziroma delavk (v nadaljnjem besedilu: delavec) ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu;
- pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;
- zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje s tem zakonom predpisanih evidenc;
- izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah;
- izvajanje drugih nalog in obveznosti po določbah tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. Po določbah
- člena ZPPDFT mora organizacija za izvajanje nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu pooblaščencu:
- zagotoviti neomejen dostop do vseh podatkov, informacij in dokumentacije, ki so potrebni za izvajanje teh nalog;
- priskrbeti ustrezna pooblastila za učinkovito izvajanje nalog iz prvega odstavka
- člena tega zakona;
- izpolniti ustrezne kadrovske, materialne in druge pogoje dela;
- ponuditi primerne prostorske in tehnične zmogljivosti, ki zagotavljajo ustrezno stopnjo varnosti tajnih podatkov in informacij, s katerimi razpolaga pooblaščenec na podlagi tega zakona;
- zagotoviti ustrezno informacijsko-tehnično podporo, ki omogoča stalno in varno spremljanje dejavnosti na tem področju;
- zagotavljati redno strokovno usposabljanje v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja in financiranjem terorizma; in
- priskrbeti nadomeščanje med njegovo odsotnostjo. Notranje organizacijske enote, vključno z upravo ali drugim poslovodnim organom v organizaciji, morajo pooblaščencu zagotoviti pomoč in podporo pri opravljanju nalog po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi ter ga tekoče obveščati o vseh dejstvih, ki so, ali bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma. Organizacija podrobneje uredi način sodelovanja med svojimi organizacijskimi enotami in pooblaščencem z notranjim aktom. Prepoved trgovanja na podlagi notranjih informacij določa
- člen Zakona o trgu finančnih inštrumentov (Uradni list RS št. 67/2007 – v nadaljevanju ZFTI), po katerem oseba, ki je notranjo informacijo pridobila na enega od naslednjih načinov:
- kot član organa vodenja ali nadzora izdajatelja,
- kot imetnik deleža v kapitalu izdajatelja,
- ker ima dostop do informacij pri opravljanju svoje zaposlitve, poklica ali nalog, ali
- s kaznivim dejanjem te notranje informacije ne sme uporabiti za neposredno ali posredno pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov, na katere se ta informacija nanaša oziroma za poskus pridobitve ali odtujitve teh finančnih instrumentov, in sicer niti za svoj račun niti za račun druge osebe. Če je oseba iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, se prvi odstavek tega člena uporablja tudi za fizično osebo, ki v tej pravni osebi sodeluje pri odločanju o opravljanju poslov za račun te pravne osebe.
- člen ZFTI določa, da mora izdajatelj ali oseba, ki deluje v njegovem imenu ali za njegov račun, sestaviti seznam oseb, ki delajo zanjo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali druge pogodbe in imajo dostop do notranjih informacij. Izdajatelj oziroma oseba, ki deluje v njegovem imenu ali za njegov račun, mora redno dopolnjevati seznam iz prvega odstavka tega člena in ga predložiti agenciji, kadar koli ta to zahteva. Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS št. 26/2005-UPB1, 68/2005 Odl.US: U-I-127/03-44, 92/2007 (19/2007 popr.), 65/2008 – v nadaljevanju ZISDU-1-UPB1) pa podaja definicijo povezanih oseb, in sicer so po
- člen ZISDU-1-UPB1 povezane osebe pravno samostojne osebe, ki so med seboj bodisi upravljavsko, kapitalsko bodisi kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovne rezultate oziroma poslovanje druge osebe. Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so povezane:
- kot ožji družinski člani;
- tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prvem odstavku tega člena in po drugih točkah tega odstavka, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;
- tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prvem odstavku tega člena in po drugih točkah tega odstavka;
- tako, da tvorijo pogodbeni koncern ali koncern z razmerjem enakopravnosti po ZGD;
- kot člani uprave ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe. Pooblaščenec meni, da dajejo navedene določbe specialnih področnih zakonov bankam zadostno podlago za obdelavo osebnih podatkov svojih zaposlenih o osebnih in trgovalnih računih in računih, na katerih so pooblaščeni. Še posebej pa je razkritje teh podatkov nujno v primerih, ko takšne osebe sodelujejo z drugimi finančnimi in kapitalskimi institucijami in je potencialna možnost zlorabe notranjih informacij toliko večja. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026