Razkrivanje zdravstvenih osebnih podatkov mladoletnikov njihovim staršem + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.06.2011 Številka: 0712-114/2011/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec je dne
- 2011 prejel vaše zaprosilo za mnenje o tem:
- ali lahko starši 15 -18 letne pacientke in CSD zahtevajo katerekoli zdravstvene podatke pacientke brez njene privolitve sklicujoč se na
- člen ZPacP;
- v primeru pozitivnega odgovora na vprašanje pod točko 1: kdo bo prevzel kazensko odgovornost, če se pacientka odloči za tožbo zoper zdravstveni dom oziroma zdravnika?
- kateri predpisi izključujejo pravico pacientke, ki sicer izhaja iz ZPacP?
- kakšna je tu vloga pooblaščenca pacientovih pravic?
- ali je mogoče posredovanje CSD razumeti kot prekoračitev pooblastil? Pred kratkim ste bili namreč soočeni s primerom, ko je oče 15-letnice zahteval podatke o zdravstveni oskrbi za svojo hči. Ker ste mu v zdravstvenem domu zahtevo zavrnili s sklicevanjem na določbe ZPacP, se je kasneje na vas obrnil tudi CSD in v imenu očeta zahteval določene zdravstvene podatke o njegovi hčeri. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
- Po
- členu ZPacP se starši mladoletnega pacienta po dopolnjenem
- letu starosti ne morejo seznaniti z informacijami o zdravstvenem stanju, če je pacient to prepovedal (sistem razkrivanja informacij pacientovim svojcem je namreč primarno zasnovan na prepovedi) lahko tudi posredno, tako da je seznanitev z njegovim zdravstvenim stanjem in zdravstveno dokumentacijo dovolil le določenim posameznikom (in s tem izključil vse ostale – tudi tiste, ki bi bili sicer, če pacient ne bi izrazil svoje volje, upravičeni do seznanitve na podlagi zakonske določbe). Če mladoletna pacientka v konkretnem primeru še ni podala izjave glede razkrivanja informacij, jo je smiselno pozvati, da se opredeli, ali želi podati prepoved nasproti očetu ali drugim osebam iz petega odstavka
- člena ZPacP, oziroma ali želi določiti drugačen krog posameznikov, ki se smejo seznaniti z njenim zdravstvenim stanjem in zdravstveno dokumentacijo, kot ga določa zakon. V času do pacientkine opredelitve po mnenju Pooblaščenca informacij ni dopustno razkrivati njenim svojcem.
- Ker je v konkretnem primeru razkritje osebnih podatkov brez poprejšnje opredelitve pacienta nedopustno, in ker podatkov očitno ne nameravate nezakonito razkriti, vprašanje kazenske, prekrškovne, civilnopravne ali druge odgovornosti ni relevantno.
- Pravico pacienta, da sam odloča o razkrivanju njegovih osebnih podatkov izključuje vrsta zakonov, ki dajejo podlago za posredovanje osebnih podatkov raznim uporabnikom (npr. Zakon o sodiščih, Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o nalezljivih boleznih, Zakon o kazenskem postopku...).
- Zastopnik pacientovih pravic lahko pridobiva osebne podatke pacienta, vendar samo, če je s strani pacienta pooblaščen za reševanje konkretne pritožbene ali druge zadeve, in če je hkrati pooblaščen še za seznanitev z zdravstvenimi osebnimi podatki. Če imate v mislih pacientovega zdravstvenega pooblaščenca, se ta lahko seznani z osebnimi podatki pacienta, če je ta v položaju privolitvene nesposobnosti.
- Center za socialno delo (CSD) se lahko seznani z zdravstvenimi osebnimi podatki pacienta, če so podatki nujno potrebni za izvajanje zakonitih pristojnosti CSD-ja (npr. za odločanje o določeni socialni pravici). Nikakor pa ne more pridobivati osebnih podatkov v imenu neupravičene osebe (v konkretnem primeru očeta). O b r a z l o ž i t e v: Ad
- in 3.: Na področju razpolaganja z zdravstvenimi osebnimi podatki in zdravstveno dokumentacijo (v nadaljevanju »informacije o zdravstvenem stanju«) velja starostna meja 15 let. To pomeni, da ima pacient na podlagi
- člena ZPacP z dopolnjenim
- letom starosti pravico, pisno na posebnem obrazcu (ki ga predvideva ZPacP in Pravilnik o obrazcih o pisnih izjavah volje pacienta) ali z drugo primerno obliko pisne izjave, pa tudi ustno ob navzočnosti dveh polnoletnih prič, določiti: kateri osebi ali osebam (npr. sorodniki, prijatelji, sosedje, sodelavci), kdaj (s časovnega vidika ali pod določenimi pogoji) in katere informacije o njegovem zdravstvenem stanju se sme oziroma je dopustno sporočiti (razkriti, posredovati). Enako lahko pacient določi, da se informacije o zdravstvenem stanju morajo sporočiti. Poleg tega lahko pacient določi, da se informacij o zdravstvenem stanju določenim osebam ne sme sporočiti. V tem primeru gre torej za izrecno prepoved. Pomembno je, da prepoved nima učinkov za tiste vrste obdelave osebnih podatkov (oziroma dokumentacije), ki jih kot obvezne določa zakon (npr. razkrivanje osebnih podatkov zunanjim uporabnikom kot so sodišča, policija, državno tožilstvo, Inštitut za varovanje zdravja, Zavod za zdravstveno varstvo, itd.). Prepoved pride v poštev le glede pacientovih svojcev oziroma drugih, pacientu bližnjih oseb. Izjava se lahko da za posamezen medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo (npr. ob sprejemu v bolnišnico) ali za vse bodoče medicinske posege oziroma bodočo zdravstveno oskrbo pri posameznem izvajalcu zdravstvenih storitev (npr. pri izbranem ginekologu). Za potrebe opisanega izjavljanja volje pacienta se priporoča uporaba obrazca, ki ga je posebej za te namene pripravil Informacijski pooblaščenec, in je dostopen na spletni strani www.ip-rs.si (v rubriki »Obrazci«). Če pacient pravice do izjave volje iz prejšnjega poglavja ne izkoristi (npr. ker pravice in posledic ne pozna, ker nima dovolj časa, ker ni zainteresiran, ker pozabi) ali tega zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more storiti (npr. ker ni sposoben odločati o sebi), se informacije o njegovem zdravstvenem stanju lahko sporočijo (peti odstavek
- člena ZPacP): staršem ali skrbniku, če je pacient otrok pred 15 letom starosti; staršem ali skrbniku, če je pacient otrok po 15 letu starosti in ni podal prepovedi; osebam, ki so imele pravico do privolitve v zdravstveno oskrbo, ker pacient ni oziroma ni bil privolitveno sposoben (npr. skrbnik ali nekateri ožji družinski člani). Te osebe se lahko seznanijo le v delu, ki se nanaša na zdravstveno oskrbo, v katero so privolili; zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, partnerju iz istospolne skupnosti, staršem, starim staršem, otrokom, vnukom ter bratom in sestram (te ZPacP šteje kot ožje družinske člane) in pacientovim bližnjim osebam (to so osebe zunaj kroga ožjih družinskih članov, ki so s pacientom v zaupnem razmerju in to lastnost vsaj verjetno izkažejo, npr. rejniki, partnerji, družinski pomočniki). Med naštetimi upravičenci ne velja izključujoč vrstni red, kar pomeni, da se lahko na njihovo zahtevo z informacijami o zdravstvenem stanju seznanijo vsi. To pravico imajo ne glede na to, ali je pacient sposoben odločanja o sebi. Ureditev velja tudi za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo (osmi odstavek
- člena ZPacP). Očitno sistem razkrivanja informacij pacientovim svojcem bolj kot na privolitvi temelji na prepovedi. Če želi pacient doseči, da se z informacijami ne bodo mogli seznaniti številni upravičenci po zakonu, mora za eno ali več oseb podati prepoved sporočanja informacij. (Pre)širok nabor upravičencev po petem odstavku
- člena ZPacP je v praksi treba omejiti v skladu z voljo pacienta. Če pacient volje ni izrazil predhodno, je v primeru, ko se na izvajalca obrne upravičenec (npr. oče mladoletne pacientke), pacienta treba pozvati, da se do zahteve opredeli in po potrebi poda prepoved. V konkretnem primeru to pomeni, da je treba mladoletno pacientko na formalen ali neformalen način vprašati, ali razkrivanje informacij očetu prepoveduje. Če pacient namesto prepovedi poda privolitev, da se z informacijami o zdravstvenem stanju lahko seznani ena ali več oseb, ki jih sam določi, to pomeni, da je avtomatično podana prepoved razkrivanja informacij drugim osebam. Ne glede na zgornje navedbe se starši mladoletnega pacienta lahko brez njegove privolitve in ne glede na prepoved seznanijo z informacijami o zdravstvenem stanju, če imajo pravico odločati o pacientovi zdravstveni oskrbi zaradi otrokove privolitvene nesposobnosti. V konkretnem primeru ne gre za tako situacijo. Ad 2., 4 in 5.: Pojasnilo v zvezi z
- točko mnenja ni potrebno. Informacijski pooblaščenec je temo pravic oziroma pristojnosti pacientovega zdravstvenega pooblaščenca (točka 4), zastopnikov pacientovih pravic (točka 4) in centrov za socialno delo (točka 5) na področju varstva osebnih podatkov že večkrat obravnaval in o tem izdal vrsto mnenj, ki so dostopna na spletni strani www.ip-rs.si. V zvezi s
- točko še dodajamo, da CSD ne more nastopati (zgolj) kot zastopnik (pooblaščenec) staršev pri pridobivanju osebnih podatkov ne glede na to, ali so starši do podatkov upravičeni, ali ne. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026