Razkrivanje zdravstvenih podatkov zaposlenega s strani delodajalca - IPRS

Razkrivanje zdravstvenih podatkov zaposlenega s strani delodajalca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.10.2006 Številka: 0712-239/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,prejeli smo vaše elektronsko sporočilo. V njem opisujete, da je invalidska komisija k sebi povabila tudi predstavnika delodajalcev in pred njim z vami razpravljala o vaši bolezni. Predstavnik delodajalca je nato podatke o vaši diagnozi razširil med zaposlenimi. Sprašujete, kako je v tem primeru z varovanjem podatkov.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje.Osnovni pojmi ZVOP-1 Osebni podatek je v skladu s
6. tč.
7. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.Posameznik je v skladu z
8. tč.
9. člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Obdelava osebnih podatkov v skladu s
10. tč.
11. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Načelo sorazmernosti je določeno v
12. členu ZVOP-1 in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.Občutljivi osebni podatki so v skladu z
13. tč.
14. člena ZVOP-1 podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške (v nadaljnjem besedilu: prekrškovne evidence); občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin.Občutljivi osebni podatki se v skladu s
15. členom ZVOP-1 obdelujejo le v naslednjih primerih:
16. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
17. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
18. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
19. točke tega člena;
20. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
21. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
22. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
23. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
24. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.
25. odst.
26. člena Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05, uradno prečiščeno besedilo 3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPIZ-1) med drugim določa, da ima v postopku (ko se ugotavlja invalidnost, op. Pooblaščenca) in pred izdajo izvedenskega mnenja v teh primerih pravico in dolžnost sodelovati tudi predstavnik delodajalca.Mnenje V skladu s prejšnjim odstavkom je predstavnik delodajalca upošteval zakonsko določilo, ki mu omogoča sodelovanje v postopku za ugotavljanje invalidnosti pred invalidsko komisijo. Predstavnik delodajalca nima le pravice sodelovati v tem postopku, pač pa tudi dolžnost. Gre torej za – v pravu imenovano – dolžnostno upravičenje, ki ga zakonodajalec navadno vpne v zakonodajo, ko nosilec pravice (dolžnosti) nastopa v svojem imenu in za svoj račun, vendar mora obenem upoštevati še širše družbene interese in lahko zato lastne uresničuje le toliko, kolikor so v skladu z namenom in socialno vezanostjo posameznih abstraktnih upravičenj (glej podrobneje Pavčnik, Teorija prava, Ljubljana 1997, str. 123).Gledano strogo z vidika zgoraj navedenega načela sorazmernosti, invalidska komisija predstavniku delodajalca ne bi smela razkrivati več (celo občutljivih) osebnih podatkov, kot je to zanj nujno potrebno. Vendar ZPIZ-1 ne omejuje sodelovanja predstavnika delodajalca v konkretnem postopku. Bi se pa morala tako komisija kot tudi predstavnik delodajalca v skladu z opisanim dolžnostnim upravičenjem zavedati, da je širši družbeni interes tudi ustavno varovana pravica do varstva osebnih podatkov. V tem pogledu pa bi bilo v konkretnem postopku potrebno najprej določiti, katere širše družbene interese ščiti ZPIZ-1 s sodelovanjem predstavnika delodajalcev v postopku ugotavljanja invalidnosti in kje ti interesi trčijo s pravico do varstva osebnih podatkov. V vsakem konkretnem postopku bi bilo torej potrebno ugotavljati, do katere mere lahko delodajalec uresničuje svoje dolžnostno upravičenje, torej, kje bi širši družbeni interes ugotavljanja invalidnosti (in s tem tudi porabe javnih sredstev) pomenil lex specialis v odnosu na ZVOP-1, in kje bi se moral družbeni interes po ZPIZ-1 umakniti drugemu širšemu interesu – pravici do varovanja osebnih podatkov.Pooblaščenec se zaveda, da vse v prejšnjih dveh odstavkih navedeno pomeni pravno teorijo, vendar meni, da bi, predvsem v korist in zaradi spoštovanja posameznika, na katerega se nanaša postopek ugotavljanja invalidnosti, invalidska komisija morala s predstavnikom delodajalcem doseči načelen dogovor o varovanju (predvsem pa o spoštovanju) osebnih podatkov v vsakem konkretnem primeru, kljub temu, da ZPIZ-1 tega posebej ne določa, Ne glede na zapisano pa zakonodaja popolnoma nedvoumno ureja drugi primer obdelave osebnih podatkov – razkrivanje diagnoze zaposlenim. Resda je predstavnik delodajalec do vaših občutljivih osebnih podatkov (diagnoza) prišel s pravno podlago (ZPIZ-1), vendar mu ta pravna podlaga še ne daje tudi pravice razkrivati osebnih podatkov drugim osebam. Potrebno je namreč ugotavljati namen obdelave osebnih podatkov. Ta je v prvem primeru, ko je predstavnik delodajalec pridobil podatke o vašem zdravstvenem stanju, v ugotavljanju stopnje invalidnosti in možnosti za ponovno zaposlitev v okviru delodajalca; v drugem primeru, torej ko je predstavnik delodajalca vaše zdravstvene podatke razkril tretjim osebam, pa je namen najbrž zgolj razkrivanje osebnih podatkov iz različnih vzrokov, npr. »trač«. Ker gre torej za dva različna namena, bi v drugem predstavnik delodajalca za takšno razkrivanje potreboval tudi »novo« pravno podlago, ki bi v konkretnem primeru lahko bila izrecna osebna privolitev vas kot oškodovanke. Ker tega, kot izhaja iz vašega dopisa, predstavnik delodajalca ni posedoval, obstaja sum o storitvi prekrška nedovoljene obdelave osebnih podatkov.Če torej menite, da bi bilo smiselno začeti inšpekcijski postopek, vam svetujemo, da na Informacijskega pooblaščenca naslovite prijavo s potrebnimi podatki za začetek postopka (podrobnejši opis dejanskega stanja, dokazila …).Za več informacij s področja varstva osebnih podatkov vas vabimo, da obiščete spletno stran Informacijskega pooblaščenca www.ip-rs.si. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026