Rezervni sklad in osebni podatki etažnih lastnikov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.12.2017 Številka: 0712-1/2017/2395 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne
- 2017 prejel vaše e-sporočilo, v katerem ste navedli, da ste upravniki blokov in da ima vedno več članov nadzornih odborov željo po vpogledu v stanje rezervnega sklada na banki. Zato IP sprašujete, ali jim kot upravnik smete omogočiti tak vpogled, na katerem se vidi promet vplačil, ime in priimek plačnika ter njegov TRR. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Obrazložitev: Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek (
- in
- točka
- člena ZVOP-1). Vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo varstva po ZVOP-1, ampak so tega varstva deležni le v primeru, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. Osebni podatki etažnih lastnikov so del zbirke osebnih podatkov, katere upravljavec je upravnik, zato je pri njihovi obdelavi treba upoštevati določbe ZVOP-
- Obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje (
- točka
- člena ZVOP-1). Posredovanje osebnih podatkov pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero mora imeti upravnik ustrezno pravno podlago. Pri presoji dopustnosti obdelave osebnih podatkov je treba upoštevati
- člen ZVOP-1, ki določa splošne pravne podlage, in
- člen ZVOP-1, ki določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor se v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 štejejo upravniki. Prvi odstavek
- in
- člena ZVOP-1 določata, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pooblastila upravnika določa
- člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003 s spr., v nadaljevanju SZ-1), ki v tretjem odstavku določa, da je upravnik na podlagi tega zakona pooblaščen za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s tem zakonom. Namen rezervnega sklada, kot izhaja iz Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2002 in 91/2013, v nadaljevanju SPZ) in SZ-1, je v kritju bodočih stroškov rednega upravljanja oziroma vzdrževanja.
- člen SZ-1 določa, da etažni lastniki za zagotavljanje vzdrževanja večstanovanjske stavbe sprejmejo načrt vzdrževanja za časovno obdobje najmanj enega in največ petih let, ki ga pripravi upravnik. Etažni lastniki v načrtu vzdrževanja določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila, in način zagotavljanja denarnih sredstev z vplačili v rezervni sklad. Upravnik ima na podlagi
- alineje četrtega odstavka
- člena SPZ pooblastilo, da upravlja z rezervnim skladom in s skupnim denarjem, kar izhaja tudi iz SZ-1, ki v prvem odstavku
- člena določa, da z denarnimi sredstvi rezervnega sklada gospodari upravnik, v prvem odstavku
- člena pa določa, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Skladno s
- členom SZ-1 mora upravnik etažnega lastnika, ki ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, pisno pozvati k plačilu. Poziv upravnika se šteje za verodostojno listino v smislu zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Za ugotavljanje pravic nadzornega odbora je treba upoštevati
- člen SZ-1, ki določa, da ima, če etažni lastniki ne sklenejo drugače, nadzorni odbor tri člane, ki nadzorujejo delo upravnika, ki izhaja iz pogodbe o opravljanju upravniških storitev, predlaga predloge sklepov, o katerih se glasuje s podpisovanjem listine, ter daje pobude upravniku. Ti člani imajo z vidika svoje nadzorne funkcije nad upravnikom pravico do vpogleda v vse podatke, ki se tičejo upravljanja. Ker pa so člani nadzornega odbora predstavniki etažnih lastnikov, nimajo glede pridobivanja osebnih podatkov več pravic kot ostali etažni lastniki. To pomeni, da lahko vse osebne podatke, ki jih pridobijo člani nadzornega odbora za namen nadzora nad delom upravnika, pridobijo tudi vsi ostali etažni lastniki. Glede na zgoraj navedeno IP ugotavlja, da imajo etažni lastniki pravico vedeti, koliko sredstev je v rezervnem skladu, ker so ta ssredstva njihovo skupno premoženje. Prav tako imajo pravico izvedeti, kdo izmed etažnih lastnikov ne plačuje sredstev v rezervni sklad ter višino in datum zapadlosti dolga, saj posledice neplačevanja nosijo vsi etažni lastniki (npr. večja oziroma dražja dela se zaradi neplačevanja sploh ne morejo začeti, pri manjših delih, ki se izvedejo kljub neplačevanju nekaterih etažnih lastnikov, pa plačniki posredno plačajo tudi za neplačnike). Upravnik torej, kot izhaja iz navedenega, mora etažnim lastnikom ali nadzornemu odboru omogočiti vpogled v stanje rezervnega sklada na banki. Vendar pa mora paziti, da se etažni lastniki pri tem ne bodo seznanili z osebnimi podatki, do katerih niso upravičeni (npr. številka osebnega računa etažnega lastnika) oziroma za razkritje katerih nima pravne podlage. Zato mora upravnik takšne podatke na bančnem izpisku prikriti. Razkril bi jih lahko le na podlagi osebnih privolitev etažnih lastnikov, kar pomeni, da bi moral biti vsak etažni lastnik predhodno seznanjen s konkretnim namenom posredovanja osebnih podatkov nadzornemu odboru ter z naborom osebnih podatkov, ki se bodo posredovali. Lepo pozdravljeni, Pripravila: dr. Monika Benkovič Krašovec državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026