← Slovenija

Rok hrambe podatkov po ZZavar-1 - IPRS

Rok hrambe podatkov po ZZavar-1 + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.07.2015 Številka: 0712-1/2015/1834 Kategorije:Rok hrambe OP, Zavarovalništvo --> Kategorije: Rok hrambe OP, Zavarovalništvo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nasprotujete roku hrambe, kot ga predvideva predlog novega Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), ki je v postopku sprejemanja in h kateremu je IP že podal pripombe, pri čemer se IP s, po vašem mnenju občutno predolgim rokom hrambe osebnih podatkov, strinja. Glede na to, da so vsi podatki, ki jih hranijo zavarovalnice in banke, dostopni vsem bankam ter trgovinam, ki se ukvarjajo s krediti in prodajo na obroke, menite, da bi bil primeren rok hrambe 5 in ne 10 let.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.IP ocenjuje, da je rok hrambe podatkov, kot ga predvideva
  6. odstavek
  7. člena predloga ZZavar-1 ustrezen.V predlogu ZZavar-1 je v predlaganem
  8. odstavku
  9. člena, kjer so opredeljeni roki hrambe osebnih podatkov, ki jih v svojih zbirkah vodijo zavarovalnice, določeno:»Podatki iz
  10. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka zavarovalnega primera deset let po koncu obdelave zavarovalnega primera, v primeru sodnega postopka izterjave neplačanih obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb pa 10 let po zaključku sodnega postopka. Podatki iz
  11. in
  12. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po koncu obdelave zavarovalnega primera. Če zavarovanec ali oškodovanec v tem roku vložita ali se utemeljeno pričakuje vložitev novega zahtevka za uveljavitev pravic iz zavarovalnega primera po poteku tega roka, se rok hrambe po potrebi podaljša tako, da se podatki hranijo pet let po koncu obdelave novega zahtevka oziroma dokler traja možnost vložitve novega utemeljenega zahtevka. Po preteku roka za shranjevanje se podatki iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena izbrišejo.«Običajno so roki hrambe podatkov vezani na zastaralne roke, v katerih lahko stranke uveljavljajo svoje pravice, oziroma zastaralne roke, ki jih določa kazenskopravna zakonodaja za kazniva dejanja, ki lahko izvirajo iz določenih razmerij, v zvezi s katerimi se zbirajo in nadalje obdelujejo osebni podatki. Naša kazenskopravna zakonodaja, konkretno Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju KZ-1) posebej inkriminira kaznivo dejanje, ki je storjeno v zvezi z zavarovalniškimi posli. Tako je v
  13. členu določeno, da kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta (
  14. odstavek
  15. člena KZ-1). Če sta goljufijo storili dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi goljufale, ali če je storilec z dejanjem iz prvega odstavka tega člena povzročil veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let (
  16. odstavek
  17. člena KZ-1). Če pa je bilo dejanje iz tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let (
  18. odstavek
  19. člena KZ-1). Kot izhaja iz citiranih zakonskih določb, je v zvezi z zavarovalniško goljufijo, ki je lahko storjena bodisi ob sami sklenitvi zavarovalne pogodbe, bodisi ob naknadnem (lažnem) prikazovanju škodnega dogodka, zagrožena kazen zapora in sicer tudi do 10 let zapora (kadar je bila zavarovalniška goljufija storjena v hudodelski združbi).Po določbi
  20. člena KZ-1, kazenski pregon za kazniva dejanja, za katere ja zagrožena kazen zapora do 1 leta, zastara, če je poteklo šest let od storitve kaznivega dejanja, za kazniva dejanja, za katera se sme po zakonu izreči zapor nad 5 let, pa pregon zastara po preteku dvajsetih let od storitve kaznivega dejanja. Glede na to, da ZZavar-1 predvideva rok hrambe podatkov 10 let, katerega začetek je odvisen od okoliščin, opredeljenih v
  21. odstavku
  22. člena predloga ZZavar-1, IP ocenjuje, da navedeni rok hrambe osebnih podatkov, upoštevajoč zastaralne roke za kazniva dejanja, za pregon katerih bi utegnili biti relevantni podatki, ki so del zbirk osebnih podatkov, ki jih vodi zavarovalnica, ni predolg. Poleg tega IP dodaja, da je pri oceni ustreznosti dolžine roka hrambe podatkov potrebno upoštevati tudi interes zavarovalnice, ki ima v okviru načela svobodne gospodarske pobude pravico do svobodne odločitve, ali bo poslovno sodelovala (npr. sklenila zavarovanje) s stranko, pri kateri je ob preteklem sodelovanju ugotovila visoko rizičnost za nastanek škodnega dogodka, plačilno nedisciplino, ipd., pri čemer se upoštevanje tudi starejših podatkov ne zdi nesorazmerno. Na koncu IP še dodaja, da ni seznanjen z zakonsko podlago, ki bi zavarovalnice opravičevala k posredovanju podatkov, ki jih hranijo na podlagi
  23. člena sedaj veljavnega ZZavar oziroma jih bodo na podlagi
  24. člena predloga ZZavar-1, bankam oziroma trgovinam, ki ponujajo blago na obroke. Podatki, ki so dostopni bankam oziroma trgovinam, ki ponujajo blago na obroke, so podatki, ki se na podlagi Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06 s spremembami in dopolnitvami; ZBan-1) vodijo v SISBONU, kamor podatke posredujejo izključno banke, ne pa tudi zavarovalnice. Prijazen pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravil: Katarina Medved, univ. dipl. prav., državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.