← Slovenija

Rok hrambe transakcij strank v banki - IPRS

Rok hrambe transakcij strank v banki + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.03.2018 Številka: 0712-1/2018/575 Kategorije:Bančništvo, Rok hrambe OP, Uradni postopki --> Kategorije: Bančništvo, Uradni postopki, Rok hrambe OP pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne
  4. 2018 prejeli vaš dopis, v katerem navajate, da se v banki pojavljajo različna mnenja glede roka hrambe podatkov o transakcijah strank. Omenjate določbo
  5. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07, 19/10, 77/11, 108/12 – ZIS-E, 19/14 in 68/16 – v nadaljevanju ZPPDFT-1), pri čemer iz nadaljevanja vašega dopisa izhaja, da se vsebina nanaša na določbo
  6. člena ZPPDFT-
  7. Sklepate, da je potrebno posamezno transakcijo (enkratno transakcijo brez sklenjenega poslovnega razmerja) hraniti 10 let po opravljeni transakciji, hkrati pa enak rok hrambe (10 let) velja za stranke, ki so v poslovnem razmerju z banko. Sprašujete, ali je za stranke v poslovnem razmerju rok hrambe posameznih transakcij vezan na prenehanje poslovnega razmerja, saj imate glede tega pomisleke predvsem z vidika neenakopravnosti obravnave teh strank glede na stranke, ki opravijo enkratno transakcijo in je rok hrambe vezan na eno transakcijo. Dodatno se vam pojavlja vprašanje, ali je banka vezana še na določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17 – v nadaljevanju KZ-1), ki za kaznivo dejanje financiranje terorizma v
  8. členu predpisuje kazen do 15 let zapora, kar pomeni, da je skladno s
  9. členom KZ-1 zastaralni rok 30 let. Posledično bi po vašem mnenju banka lahko opravičila daljšo hrambo (30 let) s podlago v KZ-
  10. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  11. točke prvega odstavka
  12. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 – v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  13. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 – v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. ZPPDFT-1 v prvem odstavku
  14. člena določa posebna pravila glede roka hrambe, kar predstavlja izjemo iz drugega odstavka
  15. člena ZVOP-1 od splošnega pravila iz prvega odstavka, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. KZ-1 zgolj z opredelitvijo kaznivega dejanja financiranja terorizma v
  16. členu in ureditvijo rokov za zastaranje pregona zanj v
  17. členu ne daje pravne podlage za (dodatno) podaljšanje roka hrambe, na kateri bi banke lahko osebne podatke hranile dlje, kot določa
  18. člen ZPPDFT-
  19. Rok hrambe osebnih podatkov ZVOP-1 predpisuje v
  20. členu, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Drugi odstavek istega člena pa določa, da se osebni podatki po izpolnitvi namena obdelave zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. ZPPDFT-1 v prvem odstavku
  21. člena določa rok hrambe, in sicer določa, da zavezanci hranijo podatke, ki so jih pridobili na podlagi 16., 17., 18., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 43., 48., 49., 50., 54., 58., 59., 60., 61., 62., 63., 68., 69., 96.,
  22. in
  23. člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo, ki se nanaša na pregled stranke in posamezne transakcije, deset let po prenehanju poslovnega razmerja, opravljeni transakciji, vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon ali pristopu k sefu, razen če drug zakon ne predvideva daljšega roka hrambe. Iz jezikovne razlage navedene določbe izhaja, da rok hrambe teče od posamezne transakcije, če pa gre za poslovno razmerje, začne rok hrambe teči s prenehanjem poslovnega razmerja. Izrecna navedba prenehanja poslovnega razmerja kot posebne okoliščine v sami določbi ne bi imela smisla, če bi rok hrambe začel teči z vsako posamezno transakcijo tudi v okviru poslovnega razmerja. Ob tem IP pripominja, da ni pristojen za avtentično razlago zakonskih določb ZPPDFT-1 (kakor tudi ne drugih zakonov), ki jih lahko daje le Državni zbor, pojasnila pa le predlagatelj zakona. V zvezi s »podaljšanjem roka hrambe« na podlagi določb KZ-1 IP pojasnjuje, da KZ-1 v členih, na katere se sklicujete, opredeljuje le elemente kaznivega dejanja financiranja terorizma in predpisuje kazensko sankcijo zanj ter določa zastaralne roke kazenskega pregona. KZ-1 ne daje (izrecne) podlage za daljši rok hrambe, ki ga kot izjemo iz drugega odstavka
  24. člena ZVOP-1 določa prvi odstavek
  25. člena ZPPDFT-
  26. Izjeme je treba restriktivno tolmačiti, poleg tega določbe
  27. in
  28. člena KZ-1 ne urejajo hrambe podatkov, ki bi morda v času pred zastaranjem pregona lahko pomenili dokazno gradivo v postopkih pregona tega kaznivega dejanja in zato njihovega dometa ni mogoče širiti na podlago za daljši rok njihove hrambe. V primeru, da se v okviru rokov za hrambo podatkov iz
  29. člena ZPPDFT-1 začne predkazenski ali kazenski postopek v zvezi s kaznivim dejanjem financiranja terorizma, pa pravno podlago za ravnanje z osebnimi podatki predstavljajo določbe, ki urejajo te postopke, ne določbe KZ-
  30. IP ob tem dodaja, da se ne sme vnaprej konkretno opredeliti do posameznega konkretnega primera, saj konkretno in dokončno presojo lahko opravi le v okviru inšpekcijskega postopka. IP vas ob tem obvešča, da se bo že veljavna Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  31. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Uredba), začela uporabljati
  34. Izpostavlja, da je iz področja uporabe Uredbe v
  35. členu sicer izključena obdelava podatkov s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. Sicer pa v zvezi s shranjevanjem podatkov določa, da morajo biti osebni podatki »omejeno shranjevani« v obliki, ki dopušča identifikacijo le toliko časa kot je potrebno za namene za katere se obdelujejo; dalj pa le, če bodo obdelani za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinsko-raziskovalne ali statistične namene (v skladu z
  36. členom Uredbe), pri čemer je treba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V upanju, da vam bo naš odgovor v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Pripravila: mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav. svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.