Rok v katerem lahko zavarovalnica od zavarovanca zahteva zdravstveni karton - IPRS

Rok v katerem lahko zavarovalnica od zavarovanca zahteva zdravstveni karton + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.01.2007 Številka: 0712-62/2007/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, Prejeli smo vaše vprašanje po elektronski pošti z dne 18.01.
3. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. točke prvega odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
6. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Ali zavarovalnica lahko zahteva od vas fotokopijo zdravstvenega kartona za pet let nazaj. Pred letom ste bili namreč udeleženi v prometni nesreči, v kateri ste utrpeli tudi poškodbo. Vaš osebni zdravnik vašega zdravstvenega kartona ne želi dati, ker to po njegovem mnenju ni dovoljeno, zavarovalnica pa vam v primeru, da fotokopije kartona ne boste predložili, ne bo izplačala ničesar. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkovOsebni podatki se po prvem odstavku
7. člena ZVOP-1 v zasebnem sektorju, kamor po
8. točki
9. člena ZVOP-1 spadajo tudi zavarovalnice, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Tudi
10. člen ZVOP-1 kot podlago za obdelavo občutljivih osebnih podatkov, kamor po
11. točki
12. člena ZVOP-1 sodijo tudi podatki o zdravstvenem stanju, ki uživajo še posebno varstvo, določa izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna in zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.Pri tem pa je potrebno opozoriti še na dve določbi ZVOP-1, in sicer na določbo
13. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti občutljivi osebni podatki pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih ter na načelo sorazmernosti iz
14. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Utemeljitev dopustnosti obdelave podatkov o zdravstvenem stanju posameznikaZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Tako je potrebno dopustnost obdelave podatkov o zdravstvenem stanju posameznika, ki je sklenil z zavarovalnico pogodbo o zavarovanju, presojati tudi z vidika Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZZavar-UPB2), ki daje zavarovalnicam zakonito podlago za obdelavo zdravstvenih podatkov ob sklepanju in izvrševanju zavarovalnih pogodb. Zavarovalnica je že na podlagi prvega odstavka
15. člena ZVOP-1, ki kot pogoj za zakonito obdelavo zahteva privolitev ali obstoj zakonskega predpisa, upravičena do obdelave (kar vključuje tudi zbiranje in vpogled) zdravstvenih podatkov ob sklepanju in izvrševanju zavarovalnih pogodb.ZZavar v
16. odstavku
17. člena določa, da zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja. Drugi odstavek istega člena ZZavar nadalje določa, da lahko zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo med drugim tudi zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine. Za to zbirko velja, da se na podlagi četrtega odstavka
18. člena ZZavar zbirajo med drugim tudi osebni podatki o predhodnih poškodbah in zdravstvenem stanju, vrsti telesnih poškodb, trajanju zdravljenja in posledic zavarovanca in oškodovanca. Podatki iz te evidence se nanašajo tako na nezgodna zavarovanja, kot tudi na življenjska zavarovanja. Na podlagi
19. odstavka
20. člena ZZavar se podatki iz obravnavane zbirke zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, od drugih oseb (prič škodnih dogodkov) in tudi iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov, delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo. Organi, organizacije in posamezniki, ki take podatke oziroma zbirke podatkov imajo, morajo te podatke na pisno zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju.Predhodno navedena zakonska določba tako daje zavarovalnicam neposredno pravno podlago za zbiranje tudi tistih občutljivih osebnih podatkov posameznika, ki se nanašajo na njegovo zdravstveno stanje in so potrebni za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod (oziroma za odločanje o odškodninskem zahtevku v primeru nastanka zavarovalnega primera). Za oceno tveganja in določitev premije s strani zavarovalnice je nujno poznavanje zdravstvenega stanja zavarovanca, saj je premija oziroma cena zavarovanja odvisna od višine zavarovalne vsote, dobe zavarovanja, splošnih stroškov zavarovanja, tehnične obrestne mere, starosti in trenutnega zdravstvenega stanja zavarovanca. Poznavanje zdravstvenega stanja pa je pomembno tudi ob nastopu zavarovalnega primera (npr. pri nezgodnih zavarovanjih) zaradi ugotavljanja obveznosti izplačila zavarovalnine in njene višine.Upoštevanje načela sorazmernosti pri obdelavi osebnih podatkovOb načelni dopustnosti obdelave zdravstvenih podatkov je potrebno upoštevati, da zavarovalnico pri obdelavi osebnih podatkov, ne glede na splošno podlago v ZZavar, zavezuje tudi predhodno navedeno načelo sorazmernosti. Pri zbiranju podatkov o zdravstvenem stanju in nadaljnji obdelavi je zato zavarovalnica upravičena le do tistih zdravstvenih podatkov, ki so resnično potrebni in primerni za presojo obstoja obveznosti in višine zavarovalnine (odškodnine). ZZavar ne določa natančno, katere podatke o zdravstvenem stanju lahko zavarovalnice zbirajo, zato je potrebno presojati potrebnost in primernost obdelave zahtevanih zdravstvenih podatkov v vsakem konkretnem primeru posebej. Čeprav ZZavar govori o podatkih o zdravstvenem stanju na splošno, to še ne pomeni, da lahko zavarovalnica zbira tudi zdravstvene podatke, ki niso v zvezi s posameznim zavarovanjem oziroma niso pomembni za presojo obstoja obveznosti in njene višine (torej podatke, ki niso v zvezi z namenom zbiranja).Pooblaščenec na vaše vprašanje v skladu s predhodno zapisanim zaključuje, da določbe ZZavar dajejo zavarovalnicam vsa pooblastila, da lahko od zavarovalcev zbirajo in obdelujejo njihove osebne podatke. To v konkretnem primeru pomeni, da zavarovalnica lahko od vas zahteva zdravstvene podatke, ki se hranijo v vašem zdravstvenem kartonu pri vašem osebnem zdravniku, vendar le tiste, ki so v zvezi z namenom zbiranja. Pri tem pa mora zavarovalnica znotraj svoje organizacije poskrbeti tudi za to, da se z občutljivimi podatki lahko seznanjajo samo tisti zaposleni, ki so do tega upravičeni zaradi narave dela oziroma na podlagi internega akta.Posebej o izročitvi in fotokopiranju vašega zdravstvenega kartonaOsebni zdravstveni karton predstavlja zbirko osebnih podatkov, ki se nanaša na posameznika, zdravstvena ustanova oz. zdravnik posameznik, ki to zbirko vodi, pa predstavlja upravljavca osebnih podatkov v smislu 6 tč.
21. odst.
22. čl. ZVOP-1.V okviru pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki je določena v
23. členu ZVOP-1, je upravljavec osebnih podatkov v prvi vrsti dolžan posamezniku omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov (
24. točka
25. odstavka
26. člena ZVOP-1). Posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, ima pravico v te podatke vpogledati, jih prepisati ali kopirati. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan tudi potrditi, ali se podatki v zvezi s posameznikom obdelujejo ali ne (
27. točka
28. odstavka
29. člena ZVOP-1). Pri tem je dolžan upravljavec posamezniku posredovati tudi seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen (
30. točka
31. odstavka
32. člena ZVOP-1). Prav tako je upravljavec osebnih podatkov posamezniku dolžan dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem (
33. točka
34. odstavka
35. člena ZVOP-1). Postopek seznanitve posameznika z lastnimi osebnimi podatki ureja
36. člen ZVOP-
37. Iz navedenega člena izhaja, da postopek temelji na zahtevi posameznika, pri čemer je upravljavec vezan na to zahtevo in mora posamezniku omogočiti takšno vrsto seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, kot jo ta zahteva. Posameznik mora torej v zahtevi natančno opredeliti, kakšno vrsto seznanitve zahteva, pri čemer ima na razpolago tiste vrste seznanitev, ki so navedene v
38. odstavku
39. člena ZVOP-
40. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da vam je zdravnik, upoštevaje
41. in
42. čl. ZVOP-1, vedno dolžan omogočiti seznanitev s celotno zdravstveno dokumentacijo, ki jo vodi o vas. Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki pa se nanaša na vpogled, pravico do prepisa in kopiranja te dokumentacije, ne pa tudi na pravico posameznika, da pridobi originale te dokumentacije v smislu, da mu ji upravljavec izroči. Upravljavec zbirke osebnih podatkov je torej zdravstvena ustanova in kot taka za zbirko odgovorna, torej odgovorna tudi za točnost in ažurnost vodenih osebnih podatkov. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec meni, da ravnanje zdravstvenih ustanov, da originalov ne izročajo posameznikom (pač pa ti pridobivajo fotokopije), ni v nasprotju z ZVOP-
43. Zavarovalnica pa bi podatke lahko zahtevala tudi direktno od zdravstvene ustanove, ki hrani vašo zdravstveno dokumentacijo.S spoštovanjem.Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026