Sezanitev s policijskim zapisnikom + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.06.2007 Številka: 0712-586/2007/2 Kategorije:Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo Spoštovani, Na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju Pooblaščenec) ste se dne
- 2007 obrnili s prošnjo za izdajo mnenja, ali imajo udeleženci prometne nesreče pravico do vpogleda ali kopije policijskega zapisnika o ogledu prometne nesreče. Iz vašega dopisa izhaja, da vas zanima možnost pridobitve policijskega zapisnika od posamezne zavarovalnice, .....................in policije. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. 1 Podlaga v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) Pooblaščenec kot pritožbeni organ v zadevah dostopa do informacij javnega značaja, ni pristojen za dajanje mnenj na tem področju. Zato podajamo zgolj splošno pojasnilo o relevantnih določbah ZDIJZ. Subjekti, ki so po prvem odstavku
- člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Glede na omenjeno določbo, je jasno, da ........ in posamezne zavarovalnice niso zavezanci po ZDIJZ, pač pa je v konkretnem primeru to samo policija. Po določbi prvega odstavka
- člena ZDIJZ, je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz omenjenih določb ZDIJZ izhaja, da so za opredelitev informacije javnega značaja pomembni trije osnovni kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področje organa (informacija je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta oziroma širše dokumentarnega gradiva. Potrebno je opozoriti, da v skladu z določbami
- člena ZDIJZ, organ lahko zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja na podlagi taksativno naštetih razlogov. 2 Podlaga v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) Interpretacija določb ZUP in nadzor nad izvajanjem zakona ni v pristojnosti Pooblaščenca. Kljub temu pojasnjujemo, da je zahtevo za posredovanje policijskega zapisnika možno (kar se v praksi tudi pogosto izvaja) presojati po pravilih upravnega procesnega prava in drugih procesnih (formalnopravnih) predpisov. Tako
- člen ZUP v prvem odstavku določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Poleg tega ima skladno z drugim odstavkom istega člena enako pravico tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Presoja, ali je pravna korist zadovoljivo izkazana, je v pristojnosti organa, ki z dokumentarnim gradivom razpolaga. Sklicevanje na
- člen ZUP je seveda možno samo za dokumentarno gradivo, s katerim razpolaga policija, ne pa tudi za dokumentarno gradivo v posesti ...... ali posameznih zavarovalnic. 3 Podlaga v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) V konkretnem primeru prideta v poštev dve pravni podlagi za seznanitev s policijskim zapisnikom, ki pa, kot bo razvidno v nadaljevanju, dajeta različne rezultate. 3.1 Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (
- člen ZVOP-1) Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je temeljna človekova pravica, določena v tretjem odstavku
- člena Ustave RS, ki pravi, da ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Ta pravica posameznika je konkretizirana v določbi
- členau ZVOP-1, ki je obenem izraz pravice do informacijske samoodločbe, katere namen je zagotoviti transparentnost obdelave osebnih podatkov, s tem pa dobrovernost in pošteno obdelavo osebnih podatkov. Postopek seznanitve posameznika z lastnimi osebnimi podatki ureja
- člen ZVOP-
- Potrebno je še dodati, da ima stranka v primeru zavrnitve, možnost vložiti pritožbo na Pooblaščenca (
- člen ZInfP). Po tem pa ima na voljo še sodno varstvo v upravnem sporu.
- člen ZVOP-1 v
- točki prvega odstavka določa, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje. Upoštevaje navedeno določbo lahko posameznik od upravljavca zahteva samo tiste podatke iz zbirke podatkov, ki se nanašajo nanj. V konkretnem primeru je gotovo, da policijski zapisnik vsebuje tudi vrsto osebnih podatkov drugih udeležencev, s katerimi pa se prosilec ne more seznaniti, zato bi se v tem primeru lahko seznanil samo s tistimi deli policijskega zapisnika, za katere bi upravljavec (in na drugi stopnji Pooblaščenec) ocenil, da se nanašajo na prosilca oziroma, da spadajo v kategorijo lastnih osebnih podatkov. V konkretnem primeru bi prosilec lahko naslovil zahtevo po
- členu ZVOP-1 na policijo, ........ ali posamezno zavarovalnico, saj vsi trije potencialno lahko nastopajo kot upravljavci zbirk osebnih podatkov. 3.2 Posredovanje osebnih podatkov upravičenim uporabnikom (
- člen ZVOP-1) Po določbi prvega odstavka
- člena ZVOP-1 mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Pri vprašanju, kdaj gre za upravičenega uporabnika, je potrebno upoštevati splošne določbe o podlagah za obdelavo osebnih podatkov v 8.,
- in
- členu ZVOP-
- To na splošno pomeni, da se prosilec lahko seznani z osebnimi podatki drugih oseb, če ima za to podlago v zakonu ali če so prizadete osebe v to privolile. V nadaljevanju pojasnjujemo posebno zakonsko podlago (kot lex specialis) v smislu določb 8.,
- in
- člena, ki pride v poštev v konkretnem primeru. 4 Podlaga v Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) 4.1 ZOZP de lege lata Prvi odstavek
- člena ZOZP določa, da zavarovalnice in ......... obdelujejo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za obravnavanje odškodninskih zahtevkov, ki izvirajo iz zavarovanj, obveznih po tem zakonu ali po uredbi 785/2004/ES, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja. Na podlagi drugega odstavka istega člena zavarovalnice in .......... vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo: - zbirko podatkov o zavarovancih; - zbirko podatkov o škodnih dogodkih; - zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine. Skladno s četrtim odstavkom obravnavanega člena, se v zbirki podatkov o škodnih dogodkih zbirajo naslednji osebni podatki: - ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič; - kazniva dejanja in prekrški v zvezi s škodnim dogodkom; - vrsta škodnega dogodka; - kraj, čas in potek škodnega dogodka; - opis škode v škodnem dogodku. Iz šestega odstavka
- člena ZOZP izhaja, da se osebni podatki iz četrtega odstavka istega člena zbirajo na naslednji način: - neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo; - od drugih oseb (prič); - iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ministrstva, pristojnega za pravosodje in pravosodnih organov. ZOZP v dvanajstem odstavku
- člena določa, da podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka istega člena lahko uporablja tudi oškodovanec za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov in zahtevkov iz zavarovanja potnikov v javnem prometu. Ker določba omogoča tudi seznanitev z osebnimi podatki drugih oseb (udeležencev prometne nesreče), je s tem podana zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v smislu
- člena v povezavi s prvim odstavkom
- in
- člena ZVOP-
- Da gre znotraj kroga udeležencev posamezne prometne nesreče za nevarovane osebne podatke, kaže tudi določba drugega odstavka
- člena Zakona o varnosti cestnega prometa, ki določa, da mora udeleženec po prometni nesreči, soudeleženim ali oškodovanim v prometni nesreči posredovati ime in priimek ter naslov, posredovati podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega potrdila ter posredovati podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči. Sklicevanje na zgoraj navedeno podlago v dvanajstem odstavku
- člena ZOZP v povezavi z
- členom ZVOP-1 pride v poštev samo zoper posamezno zavarovalnico ali ........ , ne pa tudi zoper policijo. K zgornjim navedbam še dodajamo, da .......... in posamezne (odgovornostne) zavarovalnice pridobivajo zgolj elektronske policijske zapisnike in ne kopij terenskih zapisnikov s prilogami. S kopijami terenskih zapisnikov ter prilogami (fotografije, skice, izjave) razpolagajo samo izjemoma. 4.2 ZOZP de lege ferenda Potrebno je še dodati, da je bila dne
- 2007 v Uradnem listu RS št. 52/07 objavljena novela Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu. Tako bo dne
- 2007 začel veljati nov 8a člen, ki bo določal, da lahko oškodovanec ali njegov pravni zastopnik za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov in zahtevkov iz zavarovanja potnikov v javnem prometu na podlagi pisne zahteve pridobi podatke o nesreči iz zbirke elektronskih zapisnikov policije o prometnih nesrečah. Na tej podlagi se bo mogoče seznaniti tudi z elektronskim policijskim zapisnikom pri policiji oziroma posamezni postaji prometne policije, ki je dogodek obravnavala. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026