Seznam dolžnikov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.01.2016 Številka: 0712-1/2016/27/147 Kategorije:Davčni postopki, Občine --> Kategorije: Davčni postopki, Občine Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je
- 2016 prejel vaš dopis št. 423-305/2015/2 z dne
- 2016, s katerim ste IP zaprosili za stališče o predlogu Skupnosti občin Slovenije (v nadaljevanju: SOS), da se občinam omogoči dostop do seznama dolžnikov nadomestila za uporabo stavnega zemljišča (v nadaljevanju: NUSZ) s spremembo Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15; nadaljevanju: ZDavP-2) oziroma da bi na podlagi predlagane spremembe zagotovili pregled upravljanja z občinskim premoženjem in vodenja baze zavezancev za NUSZ. Hkrati prosite IP še za opredelitev, ali bi bilo razkritje podatkov o davčnih dolžnikih NUSZ nujno za pregled upravljanja z občinskim premoženjem in vodenje baze zavezancev za NUSZ. Po mnenju SOS je NUSZ, ki ga pobira davčni organ, prihodek občinskega proračuna, in ker ne gre za nezanemarljiv dolg, SOS zahteva, da se občinam omogoči dostop do seznama dolžnikov, po vašem mnenju pa bi širitev dodatnih razkritij v ZDavP-2 pomenila nesorazmeren poseg v pravico do varstva osebnih podatkov in davčne tajnosti, saj že veljavna zakonodaja daje zadostne možnosti za razkrivanje podatkov občinam, ki te podatke potrebujejo za izvajanje svojih pristojnosti, vključno za namene načrtovanja prihodkov.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) in
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Davčni organ lahko občini na podlagi obrazloženega pisnega zahtevka predstojnika ali z njegove strani pooblaščene osebe, iz katerega mora biti jasno razviden namen, zaradi katerega se zahtevajo podatki, razkrije podatke, ki se nanašajo na davke občine, če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. IP meni, da osebni podatki dolžnikov iz naslova NUSZ niso nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti občine, zato ni razloga, da bi občina razpolagala s seznamom dolžnikov NUSZ.Po mnenju IP bi bila za namen pregleda upravljanja z občinskim premoženjem in vodenja baze zavezancev za NUSZ predlagana obdelava osebnih podatkov dolžnikov NUSZ prekomerna.Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju: Ustava) v prvem odstavku
- člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ustava v drugem odstavku istega člena nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Predmetno področje je zakonodajalec uredil v ZVOP-1.Na podlagi ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek.Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, v katerega uvrščamo tudi občine, določa
- člen ZVOP-1:
(1)Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
(2)Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.Ob tem IP opozarja na načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki pomeni, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja.
- Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiščaObveznost plačevanja NUSZ opredeljuje Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – Odl. US, 44/97 - ZSZ in 101/13 - ZDavNepr; v nadaljevanju: ZSZ) v VI. poglavju. Kot izhaja iz
- člena ZSZ se NUSZ plačuje za uporabo stavbnega zemljišča. Zavezanec za plačilo NUSZ je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).Glede odmere in plačila NUSZ je potrebno upoštevati posebne določbe Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) glede nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, in sicer določbe členov 403 do
- Iz navedenih določb izhaja, da zavezanec plačuje NUSZ na podlagi odločbe, ki mu jo izda davčni organ, kjer nepremičnina leži. Davčni organ izdaja odločbe o NUSZ po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na dan
- januarja leta, za katero se določa nadomestilo. NUSZ pa določi davčni organ na podlagi podatkov občine do
- marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina.
- Podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani občineZakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljevanju: ZLS) v določbah
- in
- člena določa, da so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Predmetni zakon nadalje določa v
- členu, da občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena “(izvirne naloge)“, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom, ter te naloge tudi primeroma navaja. Pridobivanje in obdelavo osebnih podatkov ureja ZLS nadalje v določbah 21.a člena, ki določa:»
(1)Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
(2)Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke:- enotno matično številko občana;- osebno ime;- naslov stalnega ali začasnega prebivališča;- datum in kraj rojstva oziroma datum smrti;- podatke o osebnih vozilih;- podatke o nepremičninah ter- druge osebne podatke v skladu z zakonom.
(3)Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. Zahteva občine mora biti v pisni ali drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki.
(4)Občina pridobiva podatke od upravljavcev nepremičninskih evidenc brezplačno, oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za neposredne uporabnike državnega proračuna.
(5)Podatke lahko občina pridobi brezplačno v pisni obliki, na elektronskih pomnilniških medijih ali po elektronski poti. Pridobivanje osebnih podatkov po elektronski poti se občini odobri, ko zagotovi tehnične pogoje in pogoje, s katerimi se v skladu z zakonom zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov.
(6)Občina lahko, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti v skladu z nameni in pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje pridobljene podatke fizičnim in pravnim osebam.«.Podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki jo občini daje ZLS, je torej podlaga za zbiranje in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov v zvezi z izvajanjem nalog, za katere je občina pristojna (v okviru izvirne ali prenesene pristojnosti) in se nanašajo na lokalne zadeve javnega pomena.
- Podlaga za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeruPodatki o posameznem davčnem zavezancu nedvomno so osebni podatki posameznika.Davčni organ lahko razkrije podatke o posameznem davčnem zavezancu državnim in drugim organom, torej tudi občini, za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti v skladu s
- členom ZDavP-2, in sicer na podlagi obrazloženega pisnega zahtevka predstojnika ali z njegove strani pooblaščene osebe, iz katerega mora biti jasno razviden namen, zaradi katerega se zahtevajo podatki. Prav tako lahko davčni organ razkrije podatke o posameznem davčnem zavezancu upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcem javnih pooblastil, če ti potrebujejo zahtevane podatke v postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih z zakonom predpisanih pristojnosti (
- člen ZDavP-2).Razkritje podatkov organom, za katere davčni organ opravlja naloge pobiranja davka ureja
- člen ZDavP-
- Navedeni člen v drugem odstavku določa, da sme davčni organ samoupravni lokalni skupnosti o posameznem davčnem zavezancu razkriti podatke, ki se nanašajo na davke, ki pripadajo samoupravni lokalni skupnosti, na davke, ki jih v skladu z zakonom o obdavčenju predpišejo samoupravne lokalne skupnosti, oziroma podatke, potrebne za uvedbo in odmero samoprispevka. Podatki, ki so davčna tajnost, se smejo organom in institucijam razkriti samo na podlagi obrazloženega pisnega zahtevka predstojnika ali z njegove strani pooblaščene osebe, iz katerega mora biti jasno razviden namen, zaradi katerega se zahtevajo podatki (četrti odstavek
- člena ZDavP-2).Kot izhaja iz zgoraj navedenih določb 21.a člena ZLS lahko občina pridobiva in obdeluje določene osebne podatke, ki jih pridobi od posameznikov, če te podatke potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti, pa lahko pridobiva določene osebne podatke posameznikov tudi od posameznega upravljavca zbirke podatkov. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. V obravnavanem primeru je upravljavec zbirke podatkov davčni organ, zakonska podlaga pa je podana v
- členu ZDavP-
- Omejen »pretok« osebnih podatkov znotraj razmerja davčni organ – občina je na podlagi določb ZDav-P-2 torej dopusten, vendar mora biti izpolnjen tudi drugi pogoj, in sicer če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti.Dejstvo, da je NUSZ prihodek občinskega proračuna, po mnenju IP ni zadostna podlaga, da bi občine vodile zbirke osebnih podatkov dolžnikov iz naslova NUSZ, ki bi jih prejele od davčnega organa. Ne glede na to, da je NUSZ prihodek občinskega proračuna, je davčni organ tisti, ki z odločbo odmeri višino NUSZ, zavezanec poravna NUZS davčnemu organu, in davčni organ je tisti, ki tudi izterja neplačani znesek NUSZ. Dolžnost občine v zvezi z NUSZ je, da posreduje davčnemu organu potrebne podatke, pri čemer v nadaljnjem postopku odmere in morebitne izterjave dolga občina ni stranka postopka.Ne glede na prvi odstavek
- člena ZVOP-1 se v javnemu sektorju lahko izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, vendar po mnenju IP osebni podatki dolžnikov iz naslova NUSZ niso nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti občine, zato bi takšna obdelava lahko predstavljala poseg v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Kot že navedeno, ima pristojnosti v zvezi z odmero in izterjavo NUSZ davčni organ in ne občina.Ob tem IP navaja, da v primeru, ko občina vodi določene zbirke osebnih podatkov, je upravljavec v smislu ZVOP-1 in s tem podvržena režimu varstva osebnih podatkov kot ga določa ZVOP-
- Ne glede na to, na kateri podlagi pridobiva in nadalje obdeluje osebne podatke, mora pri tem upoštevati načelo sorazmernosti. To pomeni, da od upravljavca osebnih podatkov (npr. od davčnega organa) ne more pridobivati podatkov, ki niso potrebni za (oziroma niso v zvezi z) izvrševanjem njenih pristojnosti. Prepovedana je torej t.i. prekomerna obdelava osebnih podatkov. Po mnenju IP bi bila za namen pregleda upravljanja z občinskim premoženjem in vodenja baze zavezancev za NUSZ predlagana obdelava osebnih podatkov dolžnikov NUSZ prekomerna. Namen pregleda upravljanja z občinskim premoženjem je lahko dosežen že s poznavanjem skupnega zneska iz naslova neplačanih NUSZ, upravljavec baze zavezancev za NUSZ pa je v skladu z veljavno zakonodajo davčni organ in ne občine.IP je pri svojem delu že obravnaval primere glede obdelave osebnih podatkov v zvezi z NUSZ. Predlagamo vam, da se z njimi seznanite. Priporočamo vam, da si v zvezi s tem preberete predvsem mnenji št. 0712-526/2008/2 in 0712-118/2009.[1] S spoštovanjem!Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravila:Nataša Siter, univ.dipl.prav.,svetovalka IP [1] Dostopni preko našega spletnega iskalnika na povezavi: http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/ O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026