← Slovenija

Seznam zaposlenih s številom bolniških odsotnosti na oglasni deski delodajalca - IPRS

Seznam zaposlenih s številom bolniških odsotnosti na oglasni deski delodajalca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.09.2006 Številka: 0712-175/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Prejeli smo vašo prijavo, v kateri Informacijskega pooblaščenca sprašujete, »ali lahko delodajalec na oglasni deski objavi poimenski seznam zaposlenih s številom bolniških odsotnosti posameznega delavca v določenem časovnem obdobju?« Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  4. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ker v vaši prijavi niste razkrili, kdo je vaš delodajalec, lahko zgolj domnevamo, da gre za gospodarsko družbo oziroma za delodajalca v zasebnem sektorju, zato je naše mnenje oblikovano na podlagi predpostavke, da gre za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju. V skladu z
  5. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 60/00, 24/03 in 69/04) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ista določba nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem področnem zakonu. Kot izvedbo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi določbo
  6. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon in je namen obdelave osebnih podatkov določen z zakonom ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tiste vrste osebnih podatkov, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. ZVOP-1 v
  7. točki
  8. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Med osebne podatke tako nedvomno sodijo tudi ime in priimek posameznika ter podatek o upravičeni bolniški odsotnosti z dela. Kot obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 v
  9. točki
  10. člena opredeljuje kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana.
  11. člen ZVOP-1 določa pravne podlage, na podlagi katerih sme zasebni sektor obdelovati osebne podatke. Navedeni člen med drugim tako določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (
  12. odstavek
  13. člena ZVOP-1). Iz določila
  14. odst. pa
  15. čl. izhaja, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Ne glede na navedeno pa se lahko v skladu z
  16. odst.
  17. čl. ZVOP-1 v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Tako je potrebno dopustnost obdelave podatka o bolniški odsotnosti z dela s strani delodajalca presojati tudi v luči pozitivne delovnopravne zakonodaje. V skladu s
  18. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljevanju: ZDR) se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. (
  19. odstavek
  20. člena ZDR). Navedena določba tako daje delodajalcu podlago za zbiranje podatkov o bolniški odsotnosti z dela, vendar pa se ta podatek na podlagi zakona lahko uporabi le za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Vsakršna nadaljnja obdelava podatka o bolniški odsotnosti (sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago) brez izrecne pisne privolitve posameznika, ki ima podlago v predhodni pisni ali drugi ustrezni seznanitvi posameznika z namenom obdelave njegovih osebnih podatkov, in katera ni v nasprotju z zakonitim namenom obdelave, je nedopustna z vidika ZVOP-
  21. Na tem mestu je potrebno tudi ugotoviti, da navedeno obdelovanje podatkov tudi ni nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno ne prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki v smislu
  22. odst.
  23. čl. ZVOP-
  24. Za objavo obravnavanih osebnih podatkov na oglasni deski delodajalec v zasebnem sektorju nima ustrezne pravne podlage. Če upravljavec ne poseduje katere od teh pravnih podlag, je storil prekršek po
  25. tč.
  26. odst.
  27. člena ZVOP-
  28. V skladu s to določbo se z globo od 1.000.000 do 3.000.000 tolarjev kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če obdeluje osebne podatke, ne da bi imel za to podlago v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika. Z globo od 200.000 do 500.000 SIT se v skladu z
  29. odst.
  30. člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravna osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.