Seznanitev delodajalca z informacijo o PCT + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.06.2021 Številka: 07121-1/2021/1124 Kategorije:Delovna razmerja, Zbirke osebnih podatkov --> Kategorije: Delovna razmerja, Zbirke osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) prejel vaše zaprosilo za mnenje, v zvezi s preprečevanjem širjenja okužbe z novim koronavirusom v delovni organizaciji, ki ne spada med organizacije za katere bi veljal poseben akt države (npr. odredba vlade). Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP uvodoma poudarja, da izven konkretnih inšpekcijskih postopkov ne more vnaprej potrjevati posameznih ukrepov ali rešitev z vidika skladnosti s predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Prav tako IP ni pristojen presojati ustreznosti zdravstvenih ukrepov, njihove učinkovitosti in ugotavljanja morebitnih kršitev s področja delovnega prava. IP je na vprašanja v zvezi s zbiranjem osebnih podatkov od zaposlenih v zvezi s preprečevanjem širjenja koronavirusa izdal in objavil več mnenj, med drugim tudi: Obdelava posebnih vrst OP zaposlenih, št. 07121-1/2021/277, z dne 23.02.2021 Zbiranje podatkov o cepljenosti zaposlenih, št. 07121-1/2021/1025, z dne 01.06.2021 Zahteve delodajalca po posredovanju številke ZZZS kartice, št. 07121-1/2021/984, z dne 27.05.2021 Glede obdelave osebnih podatkov v okviru izbruha COVID-19 je izjavo podal tudi Evropski odbor za varstvo podatkov, ki je dostopna na povezavi: https://edpb.europa.eu/sites/edpb/files/files/file1/edpb_statement_art_23gdpr_20200602_sl_1.pdf . V nadaljevanju odgovarjamo na vaša vprašanja: Ali lahko delodajalec za opravljanje dela na delovnem mestu, kot pogoj določi PCT (preboleli, cepljeni, testirani), ob tem da za dejavnost, ki jo opravlja ta delodajalec, če takšna zahteva ni predvidena v nobenem aktu države? Ali lahko delodajalec sam določi pogostost testiranj ali časovno veljavnost prebolevnosti ali cepljenja? Iz uvodoma navedenih mnenj IP in mnenja Evropskega odbora za varstvo podatkov izhaja, da je obdelava osebnih podatkov v delovnih razmerjih za namen preprečevanja širjenja virusa lahko dopustna pod pogoji iz nacionalne zakonodaje in ob upoštevanju pogojev iz Splošne uredbe ter načel varstva osebnih podatkov (glede splošnih pogojev Splošne uredbe in načel glej zlasti mnenje št. 07121-1/2021/277, z dne 23.02.2021). Konkretno glede vašega vprašanja – kakšne ukrepe lahko uvede delodajalec in ali lahko delodajalec samostojno postavi pogoje teh ukrepov (npr. čas od prebolelosti, frekvenca testiranj ipd.) – IP pojasnjuje, da ni pristojen presojati primernosti, nujnost in sorazmernost samega ukrepa. To namreč je predmet ocene tveganj, ki jo delodajalec izvede v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; v nadaljevanju ZVZD-1) ob sodelovanju pristojnih institucij (pooblaščena oseba medicine dela in NIJZ). Po
- členu ZVZD-1 mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh. ZVZD-1 kot obveznost delodajalca določa izvedbo ocene tveganj, v okviru katere mora delodajalec sprejeti tudi odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja (
- člen ZVZD-1). Na podlagi ocene tveganja se izdela izjavo o varnosti, pri kateri lahko sodeluje tudi izvajalec medicine dela (
- al.
- odst.
- čl. ZVZD-1).
- člen ZVZD-1, ki ureja dolžnosti delavcev, določa, da mora delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,
- člen pa določa, da so vse dolžnosti delodajalca po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu. Določanje ukrepov v skladu z ZVZD-1 torej ni pristojnost IP, vendar pa je IP pristojen, kolikor pri izvajanju teh ukrepov pride do obdelave osebnih podatkov. Za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih je relevanten zlasti
- člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljevanju ZDR-1), ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Po mnenju IP iz zgoraj navedenega sledi, da je izvajanje ukrepov za varnost in zdravje pri delu, pravica in dolžnost delavca, kar pa pomeni, da je delodajalec na podlagi
- člena ZDR-1 v potrebnem obsegu upravičen tudi do obdelave osebnih podatkov v zvezi z izvajanjem teh ukrepov. Ob tem pa mora delodajalec, kot upravljavec osebnih podatkov zagotavljati tudi spoštovanje vseh načel varstva osebnih podatkov – med drugim tudi načela omejitve namena (osebni podatki so zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni) in načela najmanjšega obsega podatkov (osebni podatki so ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo). Če torej delodajalec izvaja ukrepe, ki so pripravljeni v skladu z ZVZD-1 in usklajeni s pristojnimi strokovnimi službami (NIJZ, izvajalec medicine dela), potem sme v potrebnem obsegu obdelovati tudi osebne podatke zaposlenih. Kaj lahko v tem primeru zahteva kot dokazilo za PCT? Pod pogojem, da je zbiranje osebnih podatkov zaposlenih zakonito (v skladu s tem, kar je bilo navedeno zgoraj), je glede dokazovanja treba pojasniti, da je IP v svojih mnenjih že večkrat jasno poudaril, da v kontekstu delovnih razmerij, nikakor ne more obstajati obveznost predložitve zdravstvenega izvida, temveč zgolj same informacije iz izvida, zato delodajalec tudi ne sme zbirati in hraniti zdravstvenih izvidov in potrdil o cepljenju/ prebolevnosti/ testiranju. Upoštevaje načelo najmanjšega obsega podatkov se je delodajalec upravičen seznaniti zgolj z zgolj informacijo o tem, da zaposleni izpolnjuje katerikoli pogoj PCT, npr. tako, da zaposleni poda izjavo, brez da bi izkazoval okoliščine z dokazili. Izjemoma, če bi delodajalec v specifičnih konkretnih okoliščinah utemeljil, da mora biti prepričan o dejstvu, da zaposleni izpolnjuje pogoje ukrepov, ki jih je določil delodajalec (ker npr. z drugimi ukrepi v organizaciji, kot je nošenje mask, zagotavljanje razdalje ipd. ni mogoče zagotoviti zadostne varnosti za zdravje zaposlenih), bi bilo eventualno lahko dopustno, da delodajalec zahteva tudi dokazilo na vpogled. Podatkov pridobljenih z vpogledom v dokazilo pa delodajalec ni upravičen beležiti v svoje evidence (npr. čas testa, datum jemanja brisa, datum prejetega cepiva, vrsta cepiva, številka zdravstvenega zavarovanja zaposlenega itd.). Po mnenju IP tudi ne bi bilo dopustno voditi evidence o tem, kateri pogoj PCT posamezni delavec izpolnjuje, temveč eventualno le, ali delavec izpolnjuje predvidene pogoje PCT (torej katerikoli pogoj). Drugače bi lahko veljalo, če bi poseben predpis (npr. odredba vlade), posebej urejal zbiranje dokazil v zvezi s prebolevnostjo, cepljenostjo in/ali testiranjem – kot to na primer velja na področju zdravstva in izobraževanja (glej npr. mnenje IP št. 07121-1/2021/1039, z dne 03.06.2021). Ali se lahko sprejeti ukrepi izvajajo tudi po koncu epidemije? Pri posegu v človekove pravice (zbiranje podatkov o zaposlenih je poseg v njihovo človekovo pravico do varstva osebnih podatkov) morajo biti vsi ukrepi primerni, nujni in sorazmerni, to pa vključuje tudi periodično preverjanje stanja in prilagajanje ukrepov glede na dejanske okoliščine. Po koncu razglašene epidemije v večini sektorjev verjetno ne bo obstajala zadostna stopnja nevarnosti za zdravje ljudi, ki bi utemeljevala smiselnost ukrepov in s tem tudi poseg v pravico do varstva osebnih podatkov. Kljub temu pa obstaja možnost, da bi v določenih poklicih in okoliščinah, stopnja nevarnosti za zdravje ljudi še vedno pretehtala nad pravico do varstva osebnih podatkov in bi bila zato ohranitev ukrepov dopustna (npr. delo z onkološkimi bolniki). Vse pa je odvisno od konkretne ocene tveganja, ki jo izvede delodajalec v sodelovanju s pristojnimi službami medicinske stroke. S spoštovanjem, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav. Svetovalec pooblaščenca za preventivo Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026