← Slovenija

Seznanitev s podatki o klicih umrlega s strani dedičev - IPRS

Seznanitev s podatki o klicih umrlega s strani dedičev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.03.2009 Številka: 0712-121/2009/2 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Spoštovani, prejeli smo vaš dopis z dne
  4. 2009, v katerem nas prosite za mnenje glede posredovanja izpisa klicev s službenega mobilnega telefona umrlega. Oče umrlega želi od vas izpis klicev s službenega mobilnega telefona po svojem pokojnem sinu, ki se je smrtno ponesrečil koncem februarja. Za kakšne namene bi se rad seznanil, ni povedal. Vaše stališče je negativno, saj gre lahko tudi v tem primeru za seznanitev z osebnimi podatki. Med klici so lahko klici osebne narave in službeni klici. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
  8. Naročnik ima pravico od operaterja zahtevati takšen razčlenjen račun, da bo na njegovi podlagi moč preveriti pravilnost zaračunanega zneska. Ker gre v konkretnem primeru za službeni telefon, je naročnik verjetno delodajalec umrlega. Tako ima le on kot naročnik in plačnik pravico preverjati pravilnost zaračunanega zneska.
  9. Osebne podatke o umrlem lahko upravljavec zbirke osebnih podatkov posreduje očetu umrlega, ker je zakoniti dedič drugega dednega reda in za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Upravljavec mora zaradi preprečitve posredovanja osebnih podatkov neupravičenim osebam preveriti, ali oče umrlega izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva
  10. odstavek
  11. člena ZVOP-
  13. Podatkov, zbranih na podlagi določb
  14. člena ZEKom, ni mogoče posredovati prosilcu. O b r a z l o ž i t e v: Podatki o odhodnih in dohodnih klicih so v skladu s
  15. točko
  16. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/2007; v nadaljevanju ZEKom) opredeljeni kot podatki o prometu (v nadaljevanju prometni podatki) in glede katerih je Pooblaščenec že izoblikoval svoje stališče, da v posameznih primerih lahko veljajo za zbirko osebnih podatkov in torej kot takšni uživajo pravno varstvo po ZVOP-
  17. ZEKom v X. poglavju ureja zaščito tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih komunikacij ter hrambo podatkov o prometu elektronskih komunikacij. Skladno z določbami
  18. člena ZEKom ima operater in vsakdo, ki sodeluje pri zagotavljanju in izvajanju njegove dejavnosti, dolžnost varovati zaupnost komunikacij tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti, pri kateri jo je bil dolžan varovati. Informacije o vsebini komunikacij, o dejstvu in okoliščinah v zvezi s prekinitvijo povezave ali o tem, da povezava ni bila vzpostavljena ter podatke o prometu in lokacijske podatke, povezane s komunikacijo, lahko operater dobi le v obsegu, ki je nujno potreben za izvajanje določenih javnih komunikacijskih storitev. Te informacije pa lahko uporablja ali posreduje drugim le zaradi izvajanja teh storitev. Iz določb omenjenega poglavja ZEKom izhajajo sledeče zbirke osebnih podatkov: • zbirka, ki zajema obdelavo podatkov o prometu, kot so definirani v
  19. členu ZEKom, • zbirka lokacijskih podatkov, ki niso hkrati podatki o prometu (
  20. člen ZEKom), in • zbirka shranjenih prometnih in lokacijskih podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev za potrebe pristojnih državnih organov (
  21. a in
  22. b člen ZEKom). Gre torej za ločene zbirke, ki se razlikujejo glede na zakonske podlage, namen obdelave osebnih podatkov, roke hrambe osebnih podatkov (3 oz. 24 mesecev, v določenih primerih pa tudi dlje), pooblaščene uporabnike itd. V konkretnem primeru sta relevantni le prva in tretja zbirka, saj vsebujeta prometne podatke, ki jih prosilec zahteva. Po določbah
  23. člena morajo biti podatki o prometu, ki se nanašajo na naročnike in uporabnike ter jih je operater obdelal in shranil, biti izbrisani ali spremenjeni tako, da se ne dajo povezati z določeno ali določljivo osebo, takoj ko niso več potrebni za prenos sporočil, razen če sodijo v kategorijo podatkov iz 107.b člena ZEKom, ki se hranijo v skladu s
  24. in
  25. odstavkom 107.a člena ZEKom. Operater pa lahko do popolnega plačila storitve, vendar najdlje do preteka zastaralnega roka, hrani in obdeluje podatke o prometu, ki jih potrebuje za obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem. Operater pa mora na pisno zahtevo pristojnega organa, ki jo ta poda z namenom reševanja sporov, zlasti sporov v zvezi z medsebojnim povezovanjem ali zaračunavanjem, in v skladu z veljavno zakonodajo, tega seznaniti s podatki o prometu. Pri tem pa je treba upoštevati tudi določbe
  26. člena ZEKom, po katerem morajo biti vsem naročnikom javno dostopnih telefonskih storitev na razpolago takšna stopnja razčlenitve računa, ki jim omogoči preverjanje in nadzor uporabe in zaračunanega zneska. Ta razčlenitev pa ne sme obsegati klicev na brezplačne telefonske številke, vključno s številkami za klice v sili. Naročnik ima torej pravico od operaterja zahtevati takšen razčlenjen račun, da bo na njegovi podlagi moč preveriti pravilnost zaračunanega zneska. Vidni morajo biti torej podatki o odhodnih klicih (klicane številke, čas trajanja, tarifa zaračunavanja), o številkah, na katere so bila poslana odhodna sporočila (enako velja za dohodna sporočila, če se ta zaračunavajo), morebitni podatki o prenosu podatkov (npr. preko spleta) ipd. Ker gre v konkretnem primeru za službeni telefon, je naročnik verjetno delodajalec umrlega. Tako ima le on kot naročnik in plačnik pravico preverjati pravilnost zaračunanega zneska. Vendar pa je v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določbe
  27. člena ZVOP-1, ki ureja varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov. Skladno z določbami
  28. odstavka
  29. člena ZVOP-1 lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Po določbah
  30. odstavka
  31. člena Zakona o dedovanju (Uradni list RS, št. 15/1976, 23/1978, 40/1994, 117/2000, 67/2001, v nadaljevanju ZD) se štejejo starši umrlega za dediče drugega dednega reda. Treba pa je opozoriti, da skladno z določbami
  32. odstavka
  33. člena ZD dedujejo pokojnikovo zapuščino pred vsemi dediči prvega dednega reda (pokojnikovi otroci in njegov zakonec). Če je bil torej pokojnik v zakonski zvezi ali je imel potomce, njegovi starši ne pridejo v poštev kot dediči, saj dedujejo celotno premoženje pokojnika njegovi otroci oz. zakonski partner in pridobijo tudi druge pravice, ki izhajajo iz tega razmerja. V takšnem primeru se torej oče ne more šteti kot zakoniti dedič pokojnika in nima pravne podlage po
  34. odstavku
  35. člena ZVOP-
  36. Za posredovanje podatkov o umrlem zakonitem dediču prvega oz. drugega dednega reda morata biti glede na določbo
  37. odstavka
  38. člena ZVOP-1 izpolnjena kumulativno dva pogoja – da zakoniti dedič izkaže pravni interes (vodenje konkretnega sodnega postopka, uveljavljanje kakšnih pravic po umrlem, pa je kot dokaz potreben podatek o telefonskem klicu …) in da umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Upravljavec zbirke osebnih podatkov mora zaradi preprečitve posredovanja osebnih podatkov neupravičenim osebam preveriti izpolnjevanje pogojev, ki jih zahteva navedena določba ZVOP-
  39. O tem, do kakšne mere in na kakšen način se bo ugotavljala gotovost dejstev, ki jih zatrjuje prosilec (sorodstveno razmerje, obstoj prepovedi umrlega, istovetnost prosilca, obstoj pravnega interesa), odloča upravljavec zbirke sam. Povsem v skladu z določbami ZVOP-1 je praksa, po kateri izvajalec od prosilca zahteva izkaz identitete (na podlagi česar izvajalec ugotovi, da je oseba, ki je podala zahtevo, res oseba, ki izpolnjuje pogoje po
  40. členu ZVOP-1), predložitev izpiska iz rojstne matične knjige ali sklepa o dedovanju (na podlagi česar izvajalec ugotovi, da oseba, ki je podala zahtevo, izpolnjuje pogoje po
  41. členu ZVOP-1 – sorodstveno razmerje) ter določno obrazložitev pravnega interesa, po možnosti s predložitvijo ustrezne listine (npr. potrdilo o vloženi tožbi). Tudi presoja obstoja pravnega interesa je dolžnost in pravica upravljavca. Pooblaščenec meni, da je na podlagi sedanje določbe
  42. člena ZVOP-1 potrebno, da uporabnik jasno navede namen, ki lahko služi kot dokaz za izkazovanje pravnega interesa, oziroma razloge za seznanitev (npr. katere svoje pravice bo (ali je že) uveljavljal ter pred katerimi pravnimi osebami javnega prava), končna odločitev, ali je pravni interes izkazan v zadostni meri, pa je prepuščena upravljavcu. Pri tem bo v konkretnem primeru izkazovanje obstoja pravnega interesa še toliko težje, saj gre za službeni telefon in je bil torej naročnik in plačnik storitev operaterja delodajalec umrlega in ne umrli sam. Zato tudi v primeru, da je oče zakoniti dedič umrlega (če torej umrli nima potomcev ali zakonskega partnerja) in podeduje tudi pokojnikove obveznosti, ne more postati zavezanec za obveznosti pokojnikovega delodajalca. Primer pravnega interesa bi bil ravno zahtevek po razčlenjenem računu zaradi uveljavljanja pravice do preverjanja pravilnosti zaračunanega zneska (
  43. člen ZEKom), če bi bil pokojnik naročnik in bi se kakšna njegova neporavnana obveznost plačila prenesla na očeta kot pravnega naslednika. Ker pa gre v konkretnem primeru za službeni telefon, takšna možnost seveda odpade. Treba pa je poudariti, da povsem drugačen režim hranjenja in uporabe velja za podatke, ki se hranijo na podlagi
  44. člena ZEKom, kljub temu, da gre v določenem časovnem obdobju za nekatere iste podatke kot v
  45. členu ZEKom (prometne podatke). Kot rečeno, gre za drugo zbirko osebnih podatkov z natančno opredeljenim rokom hrambe, taksativno navedbo pooblaščenih uporabnikov in povsem drugačnim namenom obdelave glede na določbe, ki so vsebovane v
  46. členu ZEKom. Operater je po določbah 107.a člena ZEKom dolžan posredovati podatke iz 107.b člena ZEKom zgolj pristojnim organom na podlagi njihove pisne odredbe, in sicer, če gre za namen pregona kaznivih dejanj skladno z zakonom, ki ureja kazenski postopek, če gre za namene zagotavljanja nacionalne varnosti in ustavne ureditve ter varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, kot jih določa zakon, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, in za namene obrambe države, kot jih določa zakon, ki ureja obrambo države, ne pa tudi npr. pravdnemu sodišču za reševanje civilno pravnih razmerij. Ker v ZEKom-UPB1 ni določena obveznost razkritja osebnih podatkov v okviru civilnega sodnega postopka, pravo Skupnosti pa državam članicam ne nalaga, da v postopku v glavni stvari določijo obveznost posredovanja osebnih podatkov, da bi se zagotovilo učinkovito varstvo neke pravice v okviru civilnega sodnega postopka, je posredovanje prometnih podatkov iz
  47. člena za potrebe civilnega postopa v nasprotju s pravnim redom. Glede na navedeno torej podatkov, zbranih na podlagi določb
  48. člena ZEKom, ni mogoče posredovati prosilcu ne glede na določbe
  49. člena ZVOP-
  50. Priporočamo vam, da si ogledate tudi druga mnenja s področja varstva osebnih podatkov, ki so objavljena na spletni strani http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/, po kateri lahko iščete s pomočjo naprednega iskalnika. S spoštovanjem, INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.