Seznanitev s pogodbo pri banki + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.06.2007 Številka: 0712-563/2007/2 Kategorije:Bančništvo --> Kategorije: Bančništvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 7. 6. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem pojasnjujete, da vam banka v letih 2000-2004 ni izplačala pravilnih obresti za modro varčevanje, ki ste ga sklenili pri tej banki. Ker razpolagate samo s hranilno knjižico in ne več tudi s pogodbo, bi želeli to pogodbo pridobiti od banke. Zanima vas, ali lahko od banke zahtevate (seznanitev
- s)pogodbo, ki je bila sklenjena leta 2000?Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.1 UvodnoKer je uporaba določb ZVOP-1 in drugih predpisov s področja varstva osebnih podatkov odvisna od tega, ali je nek podatek mogoče opredeliti kot osebni podatek in ali je nek dokument oziroma dokumentarno gradivo mogoče opredeliti kot zbirko osebnih podatkov, je uvodoma potrebno pojasnilo o pomenu nekaterih pojmov, kot jih v 6. členu opredeljuje ZVOP-1: - Osebni podatek - pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Zbirka osebnih podatkov - je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Na tem mestu je potrebno pojasniti, kakšno je načelno stališče Pooblaščenca glede narave pogodb (npr. sklenjenimi med posamezniki in gospodarskimi družbami) v odnosu do ZVOP-1: »Pogodbe primarno vsebujejo določbe, ki urejajo medsebojne pravice in obveznosti v razmerju med banko in varčevalcem. Pogodbene določbe se torej ne nanašajo samo na varčevalca kot posameznika, zato iz njih ni mogoče sklepati samo na lastnosti, stanja ali razmerja stranke. Pogodba je namreč dvostranski pravni akt, ki se ne nanaša samo na posameznika, ampak ureja dvostransko pravno razmerje. Iz tega sledi, da pogodba kot listina ni v celoti osebni podatek varčevalca, možno pa je od upravljavca zahtevati seznanitev s tistimi deli, ki predstavljajo osebne podatke varčevalca in ki jih upravljavec vodi v obliki zbirke osebnih podatkov (to je npr. osebno ime in priimek, naslov, obrestna mera, višina vplačil…)«.Pooblaščenec zaradi nepoznavanja dejanskega stanja ne more z gotovostjo trditi, da pri pogodbi v konkretnem primeru ne gre za zbirko osebnih podatkov. Pooblaščenec prav tako ni seznanjen z vsemi zbirkami (osebnih) podatkov, s katerimi razpolaga banka in ki morebiti vsebujejo (osebne) podatke, ki so potrebni za presojo izpolnitve obveznosti iz pogodbe. Zaradi navedenega, vam v nadaljevanju predlagamo nekatere možnosti za rešitev sporne situacije.2 Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (podlaga, vsebina in način uveljavljanja)2.1 Ustava RSV skladu s 3. odstavkom 38. člena Ustave RS je posamezniku zagotovljena pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki), kot tudi pravica do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.2.2 Posebne določbe Zakona o varstvu osebnih podatkovPravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v 30. členu ZVOP-1, ki ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V tem okviru mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo: - omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; - potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; - posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov; - posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; - dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; - dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; - pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Nekatere podrobnosti glede načina uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, so urejene v določbah 31. člena ZVOP-1: - Zahteva iz 30. člena tega zakona se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po posebnih določbah ZVOP-1 pa enkrat na mesec. - Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis in kopiranje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. - Izpis iz 3. točke 30. člena (glej zgoraj) mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. - Če upravljavec ne ravna v skladu z drugo in tretjo alinejo, se šteje, da je zahteva zavrnjena. - Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz 31. člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi zahtevi prosilca, niti mu pisno ne pojasni, zakaj mu tega ne bo omogočil, se, na podlagi četrtega odstavka 31. člena ZVOP-1 šteje, da je zahtevo prosilca zavrnil. V tem primeru ima prosilec, na podlagi 2. člena ZInfP, pravico pritožbe na Informacijskega pooblaščenca. Po tem pa je po 34. členu ZVOP-1 zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem.Sklepno: Ker je postopek po 31. čl. ZVOP-1 procesno vezan na zahtevo prosilca, vam, v kolikor bi se želeli seznaniti z osebnimi podatki, ki se nanašajo na vas, pojasnjujemo, da se morate na upravljavca (banko) obrniti s pisno zahtevo, v kateri zahtevajte seznanitev z lastnimi osebnimi podatki tako kot to predvideva ZVOP-1. V primeru, da od upravljavca v zakonsko določenem roku ne boste prejeli odgovora oz. da bo vašo zahtevo banka zavrnila, pa imate pravico do pritožbe na naš organ, ki jo lahko vložite tudi na obrazcu, ki je dostopen na naši spletni strani: www.ip-rs.si. Šele na tej podlagi bi Pooblaščenec v ugotovitvenem postopku lahko presojal ali so izpolnjeni pogoji za seznanitev z varčevalno pogodbo oziroma njeno vsebino.3 Alternativno reševanje sporov .............................................. z namenom zunajsodnega reševanja sporov med strankami - fizičnimi osebami, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti in bankami - članicami ........................., omogoča alternativno reševanje sporov v okviru t.i. poravnalnega sveta. Delovanje poravnalnega sveta ureja »Akt o ustanovitvi in delu poravnalnega sveta pri ....................... za zunajsodno reševanje sporov med stranko in banko« (2003 s spr.) in »Poslovnik o delu poravnalnega sveta« (2004 s spr.). Oba akta sta dostopna tudi na spletni strani ..........: .................. Predpogoj za vložitev pritožbe na poravnalni svet je, da predhodno uveljavljate domnevno kršitev v internem pritožbenem postopku vaše banke, poleg tega pa mora biti vaša banka članica ........... V primeru reševanja pritožbe v predlaganem postopku, bi poravnalni svet obravnaval tudi vsebino sporne pogodbe oziroma bi jo banka zaradi učinkovitega reševanja spora morala predložiti. Še bolj pomembno pa je, da bi že v tem postopku eventualno lahko rešili spor v celoti (t.j. spor glede nepravilno obračunanih obresti) in ne samo spor glede morebitnega zavračanja predložitve pogodbe.4 Pridobitev listine v okviru pravdnega postopkaV kolikor bi se odločili za vložitev tožbe kot skrajnega ukrepa za rešitev spora, naj pojasnimo, da Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 – UPB in 52/07) v 227. členu določa, da če se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, zahteva sodišče od te stranke, naj listino predloži, in ji določi za to rok. Stranka ne sme odreči predložitve listine, če se je v pravdi sama sklicevala nanjo v dokaz svojih navedb ali če gre za listino, ki jo mora po zakonu izročiti ali pokazati, ali če velja listina po vsebini za skupno za obe stranki. Sodišče presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, kakšnega pomena je to, da stranka, ki ima listino, noče ugoditi sklepu, s katerim ji je naloženo, naj jo predloži, ali če proti prepričanju sodišča zanika, da bi bila listina pri njej. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026