Seznanitev z lastnimi op po izbrisu iz kazenske evidence - IPRS

Seznanitev z lastnimi op po izbrisu iz kazenske evidence + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.09.2009 Številka: 0712-328/2009/2 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2009 po elektronski pošti prejel vaš dopis št. 020-381/2009/1, v katerem ste zapisali, da ste prejeli zaprosilo za izpis iz kazenske evidence, pri čemer želi posameznik tudi podatek o tem, katere sankcije zoper njega so bile izbrisane in kdaj. Nas prosite za mnenje o tem, ali je posamezniku glede na
5. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov, potrebno posredovati tudi podatke o »izbrisanih sankcijah«, ki se hranijo v zbirki dokumentarnega gradiva še pet let po izbrisu iz kazenske evidence. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
6. točke prvega odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovor. Pooblaščenec meni, da je posamezniku, na njegovo zahtevo, skladno s
9. členom ZVOP-1, potrebno omogočiti vpogled v lastne osebne podatke tudi potem, ko ti po izbrisu iz kazenske evidence postanejo del zbirke dokumentarnega gradiva. V skladu z
10. členom Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. V skladu s
11. odstavkom
12. člena Ustave RS je posamezniku nadalje zagotovljena tudi pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki), kot tudi pravica do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v ZVOP-1, ki v
13. členu ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V tem okviru mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo: - omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; - potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; - posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov; - posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; - dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; - dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; - pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Potrebno je opozoriti še na
14. člen ZVOP-1, ki izjemoma dopušča omejitev pravic posameznika iz
15. člena ZVOP-1, kar pa je mogoče storiti le s posebnim zakonom, pri čemer se omejitve lahko določijo samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev. Tako je pravice mogoče omejiti iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih. Iz vašega dopisa izhaja, da ste prejeli zahtevo posameznika za (njegov) izpis iz evidence kazenskih točk, pri čemer je posameznik prosil tudi, da mu posredujete podatke o tem, katere sankcije so bile izbrisane in kdaj. Vodenje skupne evidence kazenskih točk je podrobneje urejeno v
16. členu Zakona o prekrških (Ur. l. RS št. 3/2007-UPB4, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZP-1). Ta določa, da se pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, vodi skupna evidenca o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov in pravnomočnih odločbah o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: evidenca). V skladu z
17. odstavkom navedenega člena je upravljavec evidence Ministrstvo za pravosodje. Nadalje je za odgovor na vaše vprašanje pomemben tudi
18. odstavek
19. člena ZP-1, ki določa, da ministrstvo, pristojno za pravosodje, izbriše kazenske točke iz evidence po uradni dolžnosti takoj, ko izve za dejstvo, ki je podlaga za izbris vseh ali le določenega števila kazenskih točk. Po izbrisu kazenskih točk se izpisi iz evidence in odločbe, ki so podlaga za vpis v evidenco, vložijo v zbirko dokumentarnega gradiva. Izpisi in odločbe se hranijo pet let.
20. odstavek istega člena pa se nadalje nanaša na dostop posameznika do evidence. Podatki iz evidence se dajejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Očitno je, da je zakonodajalec z navedeno ureditvijo želel nekoliko omejiti dostop do lastnih osebnih podatkov, saj so posamezniki do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki iz evidence upravičeni zgolj, če jih potrebujejo za uveljavljanje svojih pravic. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da se citirana določba nanaša zgolj na dostop do osebnih podatkov iz aktualne evidence, ne pa tudi na dostop do izpisov iz evidence in odločb, ki so podlaga za vpis v evidenco in so skladno s
21. odstavkom
22. člena ZP-1 vloženi v zbirko dokumentarnega gradiva. V vašem dopisu opozarjate tudi na
23. a člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIKS-1), ki se nanaša na dajanje podatkov iz kazenske evidence in v
24. odstavku določa, da se določbe tega člena smiselno uporabljajo tudi za dajanje podatkov iz evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških ter skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu, iz evidence kazenskih točk in sklepov sodišč v postopkih za prekrške, če ni z zakonom določeno drugače.
25. odstavek
26. a člena ZIKS-1določa, da se sme posamezniku na njegovo zahtevo dati podatke o tem, da je bil oziroma da ni bil obsojen, samo če jih potrebuje za uveljavitev svojih pravic. Pooblaščenec meni, da
27. a člen ZIKS-1 ne predstavlja zakonske podlage za omejitev oziroma pogojevanje posredovanja lastnih osebnih podatkov, ki se nahajajo v zbirkah dokumentarnega gradiva, in niso več del kazenske evidence. Pooblaščencu tudi ni znan noben drug zakonski predpis, ki bi posamezniku omejeval dostop do lastnih osebnih podatkov iz predmetnih zbirk dokumentarnega gradiva. Ker ZP-1 nima podrobnejših določb o načinu uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v konkretnem primeru, se glede podrobnosti v zvezi s postopkom seznanitve uporabljajo določbe
28. člena ZVOP-1, ki določa, da postopek temelji na zahtevi posameznika, pri čemer je upravljavec vezan na to zahtevo in mora posamezniku omogočiti takšno vrsto seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, kot jo ta zahteva. Posameznik mora torej v zahtevi natančno opredeliti, kakšno vrsto seznanitve zahteva, pri čemer ima na razpolago vrste seznanitev iz
29. člena ZVOP-
30. V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi zahtevi prosilca, niti mu pisno ne pojasni, zakaj mu tega ne bo omogočil, se, na podlagi četrtega odstavka
31. člena ZVOP-1 šteje, da je zahtevo prosilca zavrnil. V tem primeru ima prosilec, na podlagi
32. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), pravico pritožbe na Informacijskega pooblaščenca. Pooblaščenec zaključuje, da je posamezniku, na njegovo zahtevo, skladno s
33. členom ZVOP-1, potrebno omogočiti vpogled v lastne osebne podatke tudi potem, ko ti po izbrisu iz kazenske evidence postanejo del zbirke dokumentarnega gradiva. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026