← Slovenija

Seznanitev z lastnimi osebni podatki - data retention - IPRS

Seznanitev z lastnimi osebni podatki - data retention + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.08.2012 Številka: 0712-99/2012 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
  4. 2012 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste od naročnika prejeli zahtevo, da mu posredujete izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirkah osebnih podatkov vaše družbe in se nanašajo nanj – izrecno je izpostavil, da želi izpis retencijskih podatkov (107.b člen ZEKom). Navajate, da ZEKom opredeljuje namene, za katere se hranijo retencijski podatki v evidenci podatkov za potrebe retencije, in določa, da se podatki iz te zbirke posredujejo pristojnim organom na podlagi odredbe, nikjer pa ZEKom izrecno ne omenja, da se podatki iz te zbirke smejo posredovati tudi na podlagi pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po
  5. členu ZVOP-
  6. Menite, da je
  7. člen ZVOP-1 sicer ustrezna pravna podlaga za ugoditev zahtevku naročnika, vendar zaradi stališča Pooblaščenca, da ZEKom na tem specialnem področju prevlada nad ZVOP-1 (kar je po vašem mnenju vprašljivo), niste prepričani, ali smete naročnikovemu zahtevku ugoditi. Svoje stališče utemeljujete s
  8. odst. 107 člena, 107.b. členom,
  9. odst. 107.a člena ter 107č. člena ZEKom v povezavi s 149.b členom ZKP in 24.b členom ZSOVA. V primeru, da bi naročniku ugodili, bi po vašem mnenju morali v izpis iz evidence retencijskih podatkov poseči tako, da bi zagotovili varovanje podatkov tretjih oseb skladno z ZEKom. Pooblaščenca sprašujete: 1.) Ali morate kot operater posamezniku na podlagi njegove zahteve po izpisu retencijskih podatkov posredovati izpis iz evidence podatkov za potrebe retencije (poseči v to evidenco) in skladno z ZEKom te podatke anonimizirati tako, da prekrižate zadnje tri številke klicane telefonske številke; 2.) Ali morate posamezniku na podlagi pisne zahteve po
  10. členu ZVOP-1 vedno posredovati osebne podatke, ki se vodijo v točno določeni zbirki, ali obstajajo izjeme, ko tega ne smete storiti (t. j. druge izjeme poleg tistih po
  11. odst.
  12. člena ZEKom,
  13. odst. 149.b člena ZKP in
  14. odst.
  15. člena ZSOVA); 3.) Ali je tehnična nezmožnost ali nesorazmerni stroški, ki nastanejo družbi zaradi uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, zadosten razlog za utemeljeno zavrnitev zahteve; 4.) Ali morate posamezniku na podlagi pisne zahteve po
  16. členu ZVOP-1 posredovati podatke, ki jih vodite v točno določeni zbirki, iz točno te zbirke, ali lahko isti sklop podatkov posredujete iz druge zbirke, če je to na primer tehnično lažje izvedljivo (nekatere sklope podatkov namreč vodite v več zbirkah z različnim režimom hrambe). Navajate, da je od odgovorov Pooblaščenca odvisno kako boste rešili zahtevo naročnika. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  17. tč.
  18. odst.
  19. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  20. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec je na področju seznanitve z lastnimi osebnimi podatki pritožbeni organ, zato vam dajemo le splošna pojasnila o stališču Pooblaščenca v zvezi z vašimi vprašanji. Ad. 1 Pooblaščenec meni, da je treba določbe
  21. odst.
  22. člena ZEKom razumeti kot zakon, ki zaradi varstva pravic drugih, na podlagi
  23. člena ZVOP-1 omejuje pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki so hkrati tudi osebni podatki drugih posameznikov. S spregledom določbe
  24. odst.
  25. člena pri odločanju o pravici posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki iz 107.b člena ZEKom, bi po mnenju Pooblaščenca obšli namen zakonodajalca po omejitvi pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki iz
  26. člena ZEKom in na ta način nedopustno posegli v pravice drugih posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. Ad. 2 in
  27. Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki se v skladu s
  28. členom ZVOP-1 lahko omeji z zakonom iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih. O zahtevi posameznika za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki na prvi stopnji odloča upravljavec glede na okoliščine konkretnega primera. Ad. 3 Višina stroškov ne more biti razlog za zavrnitev pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (upravljavec lahko materialne stroške po ceniku iz Pravilnika zaračuna posamezniku). O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je na področju seznanitve z lastnimi osebnimi podatki na podlagi
  29. al.
  30. odst.
  31. člena ZInfP pritožbeni organ, zato se izven konkretnega postopka ne more in ne sme konkretno opredeliti do vašega konkretnega vprašanja. V primeru, da posameznik ne bo zadovoljen z vašo odločitvijo o njegovi zahtevi, bo o pritožbi namreč odločal Pooblaščenec. Če bi vam torej dali kakršnakoli konkretna navodila, kako rešiti konkretno zahtevo posameznika, bi s tem prejudicirali odločitev morebitnega pritožbenega postopka, zato vam v nadaljevanju, podajamo zgolj splošna pojasnila o našem splošnem stališču v zvezi z vašimi vprašanji. Ad. 1 Kot ste že sami ugotovili, je Pooblaščenec na stališču, da je ZEKom glede pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki specialnejši v razmerju do ZVOP-
  32. ZVOP-1 v
  33. členu namreč določa, da je pravice iz
  34. člena ZVOP-1 mogoče z zakonom izjemoma omejiti iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih. Kot tak zakon je mogoče razumeti tudi ZEKom, ki v
  35. odst.
  36. člena določa, da mora operater izdati razčlenjeni račun višje stopnje s takšno stopnjo členitve klicanih in klicočih oseb, pri kateri ni mogoče razpoznati njihove identitete, tako da izpusti oziroma izbriše zadnja tri mesta telefonskih številk. Celotno telefonsko številko klicane in klicoče osebe sme operater razkriti le na izrecno zahtevo naročnika, ki ji ta priloži pisno soglasje te osebe. Citirano določbo je treba upoštevati tudi ob posredovanju izpisa osebnih podatkov na podlagi zahteve posameznika za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki iz evidence, ki jo vodite v skladu s
  37. do 107.e členom ZEKom. Ratio določbe
  38. odst.
  39. člena ZEKom se namreč primarno skriva v varstvu pravic in svoboščin drugih (njihovih osebnih podatkov), sekundarno pa v varstvu ekonomskih pravic operaterjev (zato jih obvezuje k prekritju zadnjih treh številk ne glede na to, kdo je naročnik, in jim ne nalaga prekrivanja zadnjih treh številk le za tiste telefonske številke, ki se nanašajo na posameznike). Če bi zavzeli stališče, da je posameznik na podlagi
  40. člena ZVOP-1 upravičen do pridobitve vseh podatkov iz 107.b člena, bi s tem obšli namen zakonodajalca, da varuje osebne podatke (identiteto) »drugih«, ki ga je jasno izrazil že v
  41. odst.
  42. člena ZEKom, razkritje osebnih podatkov drugih pa bi v tem primeru pomenila »kolateralno škodo«, kar bi bilo nedopustno. Vsekakor gre v primerih seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki se nanašajo na komunikacijsko zasebnost posameznika, za mejne primere, saj je podatek o tem, da sta dva posameznika komunicirala drug z drugim, vedno in tipično osebni podatek vsakega od obeh posameznikov – pri tem ni relevantno vprašanje »čigav je bolj« ali »kdo ga je zahteval prej«, ampak je relevantno le, kdo podatek o komunikaciji potrebuje za konkreten upravičen namen. Zakonodajalec je zato določil, da je vsak od obeh »komunicirajočih posameznikov« za namen seznanitve z lastnimi osebnimi podatki upravičen le do tistega dela komunikacije, ki se nanaša izključno nanj, in ni upravičen tudi do tistega dela, ki se nanaša na oba hkrati (torej dela, da sta komunicirala med seboj). Do tega dela je upravičen šele, če v takšno obdelavo osebnih podatkov drugi posameznik privoli, ali v morebitnem sodnem postopku na podlagi odredbe pristojnega sodišča. Pooblaščenec meni, da takšna zakonska rešitev ni primerna za vse oblike komunikacije in izraža upanje, da se bo v spremembah ZEKom v bolj primerno obliko spremenila tudi določba sedmega odstavka
  43. člena. Ad. 2 in 4 Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku na njegovo zahtevo omogočiti seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, na način, ki ga v skladu s
  44. členom ZVOP-1 izbere posameznik – upravljavec pa na prvi stopnji presodi, ali v posamičnem primeru obstajajo zakonske omejitve (
  45. člen ZVOP-1), ki od njega terjajo, da zahtevo posameznika zavrne. Splošnega ali konkretnega odgovora, v katerih primerih oziroma na podlagi katerih predpisov morate zavrniti zahtevo posameznika za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, vam torej ne moremo dati, saj je treba vsako zahtevo presojati primeroma. Določba
  46. člena ZVOP-1 torej upravljavca nedvomno zavezuje, da o zahtevi posameznika odloči – kakšna je pravilna odločitev v konkretnem primeru, pa je odvisno od konkretnih okoliščin posameznega primera. Smiselno enako velja za vaše
  47. vprašanje – vsako zahtevo je treba presojati posamično v odvisnosti od konkretnih okoliščin primera. Pri tem pojasnjujemo, da se pravice iz
  48. odst.
  49. člena ZVOP-1 med seboj razlikujejo po vsebini in glede na svoj namen – posledično pa se tudi od pravice do pravice razlikuje relevantnost dejstva, v kateri zbirki se posamezna vrsta osebnega podatka vodi. Tako na primer pravica po
  50. tč.
  51. odst.
  52. člena ZVOP-1 sploh ni vezana na posamezno zbirko (se nanaša le na vrste podatkov), medtem, ko bi bilo za pravico po
  53. tč.
  54. odst.
  55. člena ZVOP-1 (izpis) načeloma treba predpostavljati, da je bistveno prav to, da se izpiše osebne podatke posameznika prav iz točno določene zbirke (glede na postavljeno zahtevo). Še toliko bolj je pomembno, iz katere zbirke se posreduje izpis, prav zaradi režima hrambe (da posameznik lahko na primer preveri, ali je upravljavec njegove podatke iz točno določene zbirke že izbrisal, ker bi jih na podlagi predpisov moral, ali da je na primer upravljavec iz ene zbirke podatke že izbrisal iz druge pa ne, in podobno), Ad. 3 ZVOP-1 v
  56. odst.
  57. člena določa, da stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom krije upravljavec osebnih podatkov. V skladu s
  58. odst.
  59. člena ZVOP-1 lahko upravljavec osebnih podatkov posamezniku za prepis, kopiranje in pisno potrdilo po
  60. točki ter za izpis iz
  61. točke, seznam iz
  62. točke, informacije iz
  63. in
  64. točke ter pojasnilo iz
  65. točke prvega odstavka
  66. člena tega zakona zaračunava zgolj materialne stroške po vnaprej določenem ceniku, s tem, da so ustno potrdilo po
  67. točki, ustna informacija po
  68. točki, ustne informacije po
  69. točki in ustno pojasnilo po
  70. točki brezplačne. Če posameznik kljub pridobitvi ustnih potrdil, informacij ali pojasnil po 2., 5.,
  71. in
  72. točki prvega odstavka
  73. člena tega zakona zahteva potrdilo, informacijo ali pojasnilo v pisni obliki, mu mora upravljavec osebnih podatkov to zagotoviti. Cenik zaračunavanja materialnih stroškov določa na podlagi
  74. odst.
  75. člena ZVOP-1 sprejet Pravilnik o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (Ur. l RS, št. 85/07 in 5/12; v nadaljevanju: Pravilnik). ZVOP-1 niti ZEKom ne določata, da bi bila višina stroškov upravičen razlog za zavrnitev zahteve posameznika. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.