Seznanitev z OP umrlega + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.07.2007 Številka: 0712-649/2007/2 Kategorije:Vpogled v OP umrlih --> Kategorije: OP umrlih Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas sprašujete: - ali se lahko žena po moževi smrti seznani z njegovim zdravstvenim kartonom tudi, če v konkretnem primeru ne izkazuje pravnega interesa (npr. ne potrebuje dokumentacije v postopku na sodišču)? - ali je zdravstveni karton in ostala dokumentacija dejansko last vsakega posameznika in je tako le v hrambi v določeni zdravstveni ustanovi? Izvajalci zdravstvenih storitev si zdravstvene kartone pošiljajo po pošti in teh ne dajejo pacientom, da bi jo npr. sam odnesel s seboj na pregled. Kako je potem z odgovornostjo za izgubo take dokumentacije? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05 - ZInfP in 51/07-ZUstS; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem izhajamo iz pojasnil in stališč v mnenjih Pooblaščenca, ki jih omenjate v vašem e-sporočilu.Ad 1:Na podlagi jezikovne razlage določb
- člena ZVOP-1, obstoj pravnega interesa predstavlja enega izmed pogojev za seznanitev z osebnimi podatki umrlega. Tako morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: - dejstvo, da gre za uporabnika, ki ima lastnost (potencialnega) zakonitega dediča prvega ali drugega dednega reda, - umrli posameznik razkrivanja podatkov ni prepovedal, - pravni interes.Zaradi širine oziroma pomenske odprtosti pojma »pravni interes«, je praksa upravljavcev pri odločanju o zahtevah uporabnikov, različna. Opozarjamo tudi na zelo široko tolmačenje pojma »zakoniti interes« v sodbi Vrhovnega sodišča RS (gl. obstoječa mnenja Pooblaščenca). Pooblaščenec meni, da je na podlagi sedanje določbe
- člena ZVOP-1 potrebno, da uporabnik jasno navede namen oziroma razloge za seznanitev (npr. katere svoje pravice bo (ali je že) uveljavljal ter pred katerimi osebami javnega prava), končna odločitev, ali je pravni interes izkazan v zadostni meri, pa je prepuščena upravljavcu. Hkrati Pooblaščenec stoji na stališču, da se pojem pravni interes lahko razlaga široko. V tem kontekstu se zdi definicija pravnega interesa v smislu »…neposredna in na zakon ali drug predpis oprta osebna korist« preveč toga. Tako je potencialno podana možnost, da se uporabniku zakonito omogoči seznanitev z osebnimi podatki umrle osebe, čeprav se pri zahtevi ne izkaže npr. z dokazilom o obstoju pravde pred sodiščem, če upravljavec oceni, da je pravni interes zadovoljivo izkazan na drug način. Da je dopusten in smiseln širok pristop pri razumevanju pojma pravni interes, izhaja iz: - problemov, ki jih določba
- člena ZVOP-1 povzroča v praksi, - zgoraj navedene omenjene odločbe Vrhovnega sodišča RS, - dejstva da ZVOP-1 ne pojasnjuje stopnje zahtevane izkazanosti pravnega interesa, - potrebe po pravični obravnavi vseh uporabnikov in - trenda k odprtemu pristopu pri normiranju možnosti seznanitve z osebnimi podatki umrlih oseb. V zvezi s slednjim Pooblaščenec pojasnjuje, da se je ravno zaradi neenotne uporabe ter nejasnosti v praksi, v predlogu Zakona o pacientovih pravicah (ta je že v obravnavi v Državnem zboru RS) opustila zahteva po pravnem interesu za zakonite dediče prvega dednega reda (ne pa tudi za zakonite dediče drugega dednega reda) – gl.
- člen.Ad 2:
- Glede vprašanja lastnine zdravstvene dokumentacije, je potrebno pojasniti, da je v sistemu stvarnega prava, predmet lastninske pravice in drugih stvarnih pravic lahko izključno stvar. Ko govorimo npr. o pravici do seznanitve z lastnimi (zdravstvenimi) osebnimi podatki, predmet lastninske pravice ne morejo biti osebni podatki kot taki – torej vsebina zdravstvene dokumentacije, pač pa je lastninska pravica mogoča izključno na zdravstveni dokumentaciji kot stvari - torej na nosilcu zapisa osebnih podatkov (npr. papir, negativ, CD). Dejstvo, da se nek osebni podatek nanaša na določeno osebo, nima nikakršnih učinkov na lastninsko pravico dokumenta ali zbirke, kjer je tak podatek zapisan. Lahko torej rečemo, da imajo lastninsko pravico na nosilcih zapisa zdravstvenih podatkov (posameznih dokumentih oziroma celotni zdravstveni dokumentaciji) praviloma izvajalci zdravstvenih storitev, kot upravljavci in ustvarjalci zbirk osebnih podatkov. Potrebno je poudariti, da kljub zgoraj predstavljenemu pravno-teoretičnemu ločevanju, »lastnina zdravstvene dokumentacije« v ničemer ne vpliva na npr. pravico pacienta do seznanitve z osebnimi podatki iz zdravstvene dokumentacije. Povedano drugače, vprašanje kdo je nosilec lastninske pravice na zdravstveni dokumentaciji, za presojo pravice do seznanitve z lastnimi (ne v smislu lastninske pravice!) osebnimi podatki, ni relevantno. Pravice do seznanitve in njene širine namreč ni potrebno izvajati (utemeljevati) iz kakršnih koli lastninskih upravičenj, saj je pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ustavno zagotovljena človekova pravica, način njenega izvrševanja pa je določen v ZVOP-1, kot sistemskem in temeljnem predpisu s področja varstva osebnih podatkov. Zahteva pacienta po seznanitvi z lastno zdravstveno dokumentacijo torej ni izvedena iz lastninske pravice, pač paje predstavlja samostojno upravičenje ustavnega (in upravnega) prava. Tudi na drugih področjih varstva osebnih podatkov, vprašanje lastnine zdravstvene dokumentacije sploh ni ključnega pomena. Bistveno je, da zdravstveno dokumentacijo upravlja (jo ustvari, obdeluje …) tisti upravljavec, ki ima za to podlago v zakonu (Zakon o zdravniški službi, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva …) ali/in v privolitvi pacienta. Zato je pomemben samo podatek, kdo je upravljavec osebnih podatkov v smislu
- člena ZVOP-1 in ne kdo je stvarnopravni lastnik nosilcev osebnih podatkov.
- Ker gre pri obdelavi zdravstvene dokumentacije za obdelavo občutljivih osebnih podatkov, je pri tej potrebno upoštevati še strog režim ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov kot ga določata prvi in drugi odstavek
- člena ZVOP-
- Občutljivi osebni podatki morajo biti pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih. Pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom. Iz omenjenih določb izhaja, da posredovanje podatkov npr. po telefonu ni dopustno, saj na tak način izvajalec zdravstvenih storitev oziroma zdravstveno osebje, ne more z gotovostjo preveriti identifikacije uporabnika. Po drugi strani pa Pooblaščenec meni, da je pošiljanje oziroma izmenjava zdravstvene dokumentacije po klasični (zaprti) pošti dopustno ter v skladu z omenjeno določbo ZVOP-1, saj sodoben sistem poštnih storitev nudi visoko stopnjo varnosti pošte same kot tudi visoko stopnjo varovanja njene vsebine (varstvo tajnosti pisem kot ustavna kategorija!). Poleg tega, si je ob dejstvu, da izvajalci zdravstvenih storitev ne razpolagajo z vsemi sredstvi sodobne informacijske tehnoloigije, težko zamisliti, kako bi se izvajalec zdravstvenih storitev sploh lahko učinkovito seznanil z originalno zdravstveno dokumentacijo, s katero sicer upravlja nek drug izvajalec. K zmanjšanju potreb po medsebojni izmenjavi zdravstvene dokumentacije v fizični obliki, bo gotovo prispeval tudi projekt uvedbe “centralne zbirke zdravstvene dokumentacije”, katerega osnovne podlage so začrtane v predlogu Zakona o evidencah in gradivu na področju zdravja in zdravstvenega varstva, ki je še v medresorskem usklajevanju. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026