Skrita kamera na delovnem mestu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.06.2021 Številka: 07121-1/2021/1085 Kategorije:Delovna razmerja, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Delovna razmerja, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede postavitve skrite kamere na delovnem mestu. Navedli ste, da se na delovnih mestih finančne institucije skladno z zakonodajo izvaja videonadzor. Zaposleni so s tem seznanjeni, vsi zahtevani podatki so nameščeni na vidno mesto. Zanima vas, ali bi lahko, v primeru, da delavca sumijo nezakonitega ravnanja namestili skrito kamero, ki bi se osredotočila na dotičnega delavca. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Kar zadeva skrivnega snemanja delavcev, to načeloma ni dopustno, saj morajo biti delavci pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni. Skrivno snemanje na delovnem mestu se lahko izvaja zgolj izjemoma in ob upoštevanju določenih pogojev (tako npr. sodba VSRS VIII Ips 2/2018). Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. Splošna uredba o varstvu podatkov jih našteva v členu 6, in sicer: privolitev posameznika (točka (a)), sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), zakon (točka (c)), zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)), izvajanje javnih nalog (točka (e)), zakoniti interesi posameznika, kadar nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine drugega posameznika (točka (f)). Področje videonadzora je urejeno posebej v ZVOP-1, ki v tem delu ostaja v veljavi kljub sprejemu Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj gre za specialno, področno ureditev. ZVOP-1 v
- členu ureja videonadzor znotraj delovnih prostorov, ki določa, da se videonadzor v takšnih primerih (torej znotraj delovnih prostorov) lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati prej navedene interese. Prepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorov posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Glede na zgoraj citirana določila ZVOP-1 skrivno snemanje zaposlenih nikakor ni dopustno. Za videonadzor mora vedno najprej obstajati ustrezna pravna podlaga, snemani pa morajo biti o njem obveščeni v skladu s
- členom Splošne uredbe v trenutku, ko se nahajajo na območju videonadzora, da lahko prilagodijo svoje vedenje in ravnanje oz. se lahko v posameznih primerih, tudi ognejo prostorom, kjer se takšen videonadzor izvaja. Pravočasna in ustrezna seznanjenost z videonadzorom je zato ključni element njegove zakonitosti in sorazmernosti. Delavci v tak videonadzor ne morejo privoliti ali ga odkloniti, saj je podlaga za takšen videonadzor v zakonu (
- člen ZVOP-1), morajo pa biti o tem vnaprej pisno obveščeni, pri čemer je videonadzor delovnih prostorov zakonsko omejen. Če povzamemo, so pogoji za zakonito izvajanje videonadzora na delovnem mestu naslednji: videonadzor mora biti nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti; zgoraj navedenih namenov ni možno doseči z milejšimi sredstvi; v prostorih izven delovnega mesta je videonadzor prepovedan (zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih); zaposleni morajo biti vnaprej pisno obveščeni o izvajanju videonadzora; delodajalec se mora pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorov posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Za odstop od navedenih pogojev morajo biti zato podani tehtni in prepričljivi razlogi, predvsem pa je to dovoljeno le izjemoma. Kot je izpostavilo Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi KÖPKE proti Nemčiji, je takšen nadzor lahko zakonit, če obstoji utemeljen sum storitve kaznivega dejanja s strani zaposlenega, če tega suma ni mogoče preveriti drugače ali vsaj ne brez velikih stroškov, naporov ali porabe časa, če se nadzor časovno, prostorsko in glede izpostavljenih oseb ustrezno omeji ter če se nastali posnetki uporabijo izključno za obravnavo navedenega kaznivega dejanja (v disciplinskem postopku, morebitnem sledečem sodnem postopku). Skratka, namen prikritega nadzora sme biti le v preiskavi konkretnega in resnejšega incidenta, npr. dlje časa trajajoče evidentne kraje zaposlenih. Delodajalec mora pred odločitvijo za takšen korak preveriti druge možnosti preiskave primera. Priporočljivo je tudi, da se izvedba takšnega videonadzora zaupa zasebnemu detektivu oz. zunanji varnostni službi. Da je dopustnost uporabe posnetka sicer odvisna od pozitivnega izida testa sorazmernosti ter upoštevanja vseh okoliščin konkretnega primera, z upoštevanjem ustavne sodne prakse kot tudi prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, je izpostavilo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi, št. VIII Ips 2/2018 z dne
- Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/. Prav tako so vsa ključna področja, ki jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/. Tu lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., svetovalka IP To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026