← Slovenija

Skrivne kamere v trgovini in anonimna prijava - IPRS

Skrivne kamere v trgovini in anonimna prijava + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.09.2006 Številka: 0712-222/2006/2 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Spoštovani,prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da je bila v vaši trgovini nameščena kamera in nalepljena nalepka z opozorili. Kasneje pa ste po naključju izvedeli, da je v trgovini še 5 skrivnih kamer, o katerih niste bili obveščeni in jih niti niste našli. Sprašujete nas:• ali je vaše podjetje kršilo vaše pravice in zakon, saj predvidevate, da se ni posvetovalo z reprezentativnim sindikatom; • ali lahko vložite anonimno prijavo.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Iz vašega vprašanja se da razbrati, da lahko obstajajo tri – z vidika ZVOP-1 – sporne situacije. Odvisno od načina, kako so video kamere postavljene, torej odvisno od kota snemanja, posnetek lahko pomeni:• »splošen« videonadzor, ki ga ureja
  6. člen ZVOP-1; • videonadzor dostopa v službene prostore, kar ureja
  7. člen ZVOP-1; • videonadzor znotraj delovnih prostorov kar ureja
  8. člen ZVOP-1.Ad. IVideonadzor, splošno
  9. odst.
  10. člena ZVOP-1 določa, da mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor.
  11. odst.
  12. člena določa, da mora obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebovati naslednje informacije:
  13. da se izvaja videonadzor;
  14. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
  15. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore
  16. odst.
  17. člena določa, da lahko javni in zasebni sektor izvajata videonadzor dostopa v njihove uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Uvedba videonadzora se lahko določi tudi z zakonom ali s predpisom, sprejetim na njegovi podlagi.
  18. odst.
  19. člena ZVOP-1 določa, da je potrebno o izvajanju videonadzora pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega ali zasebnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.Videonadzor znotraj delovnih prostorov
  20. odst.
  21. člena ZVOP-1 določa, da se lahko videonadzor znotraj delovnih prostorov izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi.
  22. odst. istega člena določa, da se lahko videonadzor izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prejšnjega odstavka.
  23. odst.
  24. člena ZVOP-1 določa, da je prepovedano izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora po tem členu, v skladu s
  25. odst.
  26. člena ZVOP-1, vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju; delodajalec pa se mora po določbi
  27. odst.
  28. člena ZVOP-1 pred uvedbo videonadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. PovzetekNamen obvestila iz
  29. člena je predvsem v tem, da je posameznik seznanjen, da se izvaja videonadzor. Zato sama po sebi »skrivna« videokamera ne bi bila sporna, če bi bila postavljena na takšen način, ki ne bi kakorkoli posegal v zasebnost posameznika, npr. ob vhodu v neko stavbo. Vendar bi moral delodajalec tudi v tem primeru – ko gre za poslovne oz. službene prostore – o takšni postavitvi obvestiti zaposlene. Iz vašega dopisa ni razvidno, ali je to storil. Če tega ni storil, pa so kamere postavljene na način, da snemajo dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore, krši določila zgoraj navedenega
  30. člena ZVOP-1, v delu, ko bi moral zaposlene pisno obvestiti o uvedbi videonadzora. Delodajalec bi storil prekršek tudi v primeru, če je kamere namestil na način, da te snemajo delovni prostor, pa se pred tem (poleg pisnega obvestila zaposlenim) ni posvetoval tudi z reprezentativnim sindikatom.Če delodajalec ne krši nič od zgoraj navedenega, lahko torej postavi tudi skrivne kamere (to je take, ki jih ne vidite), vendar pod pogojem, da je predhodno določil območje obsega videonadzora in zaposlene obvestil o videonadzoru, oz. se tudi posvetoval z reprezentativnim sindikatom v primeru videonadzora znotraj delovnih prostorov. Pooblaščenec pa posebej poudarja, da delodajalec ne sme postaviti kamer v prostorih, kjer bi kamere posegale v zasebnost posameznika. ZVOP-1 kot takšne prostore primeroma navaja garderobe, dvigala in sanitarne prostore.Ad. II Če menite, da je vaš delodajalec kršil določila ZVOP-1, lahko vložite anonimno prijavo k Informacijskemu pooblaščencu. Obrazec prijave zlorabe osebnih podatkov lahko najdete na spletni strani Pooblaščenca http://www.ip-rs.si/index.php?id=
  31. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.