Skrivnostno snemanje zaposlenih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 31.01.2008 Številka: 0712-47/2008/2 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, v katerem opisujete, da naj bi tuje podjetje izvajalo raziskavo z naslovom »Mistery shopping«. V praksi naj bi izgledalo tako, da bi se svetovalčevi sodelavci izdajali za kupce, s skritimi kamerami pa bi snemali distributerjeve prodajalce, ki bi se z navideznim kupcem spustili v pogovor. Posneti video-material bi vrednotil svetovalec, rezultate vrednotenja bi potem sporočil naročniku, videoposnetke pa bi nato vsak mesec prikazovali distributerjem. Zaposleni naj bi o tem vnaprej podali pristanek na sodelovanje v opisani raziskavi. Zanima vas, ali je takšno snemanje dovoljeno. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednje odgovore:
- Ne, takšno snemanje ni dovoljeno. Obdelava osebnih podatkov v skladu s
- tč.
- člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). ZVOP-1 v
- členu določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je obdelava določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Obdelava osebnih podatkov je v skladu z
- odst.
- člena ZVOP-1 dopustna tudi v primeru, ko je posameznik z zasebnim sektorjem sklenil pogodbo ali pa je z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Načelo sorazmernosti je določeno v
- členu ZVOP-1 in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
- odst.
- člena ZVOP-1 določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti in zagotavlja ustrezne postopke in ukrepe iz
- člena tega zakona.
- odst.
- člena ZVOP-1 med drugim določa, da sme pogodbeni obdelovalec opravljati posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru naročnikovih pooblastil in osebnih podatkov ne sme obdelovati za noben drug namen. Prav tako navedena zakonska določba nalaga obveznost sklepanja pogodbe o pogodbeni obdelavi, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi dogovor o postopkih in ukrepih iz
- člena tega zakona (poudaril Pooblaščenec). V zvezi z izvajanjem videonadzora na delovnem mestu, Pooblaščenec opozarja na prvi odstavek
- člena ZVOP-1, ki določa, da se lahko videonadzor znotraj delovnih prostorov izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Drugi odstavek istega člena določa, da se lahko videonadzor izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prejšnjega odstavka. Tretji odstavek istega člena določa, da je prepovedano izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. V skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena, morajo biti zaposleni pred začetkom izvajanja videonadzora po tem členu, vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju; delodajalec pa se mora po določbi petega odstavka
- člena ZVOP-1 pred uvedbo videonadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Pooblaščenec na tem mestu ponovno opozarja, da se v skladu z navedenimi zakonskimi določili lahko videonadzor znotraj delovnih prostorov izvaja le v izjemnih primerih, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - videonadzor mora biti nujen za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti; - tega namena ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi; - videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prvega odstavka
- člena ZVOP-1; - zaposleni morajo biti pisno vnaprej obveščeni o izvajanju videonadzora; - delodajalec se mora pred uvedbo videonadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu; - videonadzor se ne sme izvajati v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS 42/2002, v nadaljevanju ZDR) v
- odst.
- člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo (poudaril Pooblaščenec), če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
- odst.
- člena ZDR določa, da se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj (poudaril Pooblaščenec) zbrisati in prenehati uporabljati. II. Pooblaščenec se posebej opredeljuje tudi do razmerja med osebno privolitvijo po
- In
- členu ZVOP-1 in ZDR. Dejstvo je, da je ZDR glede na ZVOP-1 specialnejši zakon. V tem primeru velja splošno sprejeto pravno načelo, da specialnejši zakon derogira splošnejšeg (Lex specialis derogat legi generali). Ker je torej v konkretnem primeru ZDR specialnejši zakon, ki ureja področje delovnih razmerij, je potrebno upoštevati določila ZDR, ki derogirajo določila o osebni privolitvi po
- In
- členu ZVOP-
- Navedeno pomeni, da se delodajalec ne more sklicevati na osebno privolitev zaposlenih, ker bi bila takšna izjava zaposlenih neveljavna. III. Pooblaščenec uvodoma poudarja, da je pri izdelavi tega mnenja primarno upošteval splošno sprejeto pravno načelo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam (Nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse habet). V nadaljevanju zato podaja obrazložitev, zakaj niti delodajalec nima pravice izvajati skrivnega (prikritega) videonadzora delovnih prostorov, še manj pa pogodbeni obdelovalec, kar naj bi bila gospodarska družba, ki bi izvajala t. i. mistery shopping (v nadaljevanju prikriti nakup). Pooblaščenec je svojo odločitev oprl na predpostavko, da je v odnosu delodajalec-delavec pogosto (če ne celo vedno) delodajalec močnejša stranka. Prav zato je po mnenju Pooblaščenca potrebno striktno upoštevati določila ZDR, tudi v delu, ko ta omejuje obdelavo osebnih podatkov zaposlenih.
- odst.
- člena tako določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom, ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Določilo
- odst.
- člena ZDR je potrebno brati skupaj z načelom sorazmernosti, ki v
- členu ZVOP-1 določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. V konkretnem primeru je namen jasen – preverjanje pravilnosti poslovanja zaposlenih ter njihov odnos do kupcev. Pri tem pa je potrebno ugotoviti, kakšna pravila veljajo za skrivno izvajanje videonadzora. Najprej je potrebno ugotoviti, da gre v konkretnem primeru nedvomno za videonadzor delovnih prostorov, kot to določa
- člen ZVOP-
- Vendar
- alineja
- odst.
- člena ZVOP-1 natančno določa, kdaj in pod katerimi pogoje se videonadzor delovnih prostorov lahko uvede, in sicer mora obstajati nujnost: • za varnost ljudi ali premoženja; • za varovanje tajnih podatkov; • varovanje poslovne skrivnosti. Brez večjega napora in zgolj z uporabo logične in jezikovne razlage se da hitro ugotoviti, da nadzor zaposlenih in njihovega dela v okviru prikritih nakupov ni vsebovan v zgoraj naštetih namenih. Zato Pooblaščenec opozarja, da bi kakršnokoli prikrito snemanje, kot ga opisujete, pomenilo prekršek po ZVOP-1, lahko pa tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po
- členu KZ. Na pravico delavcev do zasebnosti na delovnem mestu je navsezadnje opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (
- 1997, Reports 1997-III) med drugim zapisalo, da oseba zasebnost upravičeno pričakuje tudi na delovnem mestu. Vprašanje varstva zasebnosti je v razmerju delodajalec – delojemalec vedno potrebno reševati primeroma, saj se v tem vprašanju sooča več nasprotujočih si interesov – na eni strani interes delodajalca, ki ima pravico do oblasti nad svojimi sredstvi (torej tudi pravico, da to nadzira), na drugi strani pa je prisoten legitimen interes zaposlenega, ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in delno samostojnost ter zaupnost tudi na delovnem mestu (glej podrobneje Komentar Ustave Republike Slovenije, ur. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, str. 401 in dalje). IV. Pooblaščenec posebej opozarja še na morebitni položaj, ko bi gospodarska družba izvajala takšen videonadzor v obliki pogodbene obdelave. Kot je bilo ugotovljeno v prejšnji točki, delodajalec nima pravice izvajati t. i. prikritih nakupov s pomočjo skrivnega snemanja zaposlenih. Po zgoraj navedenem načelu nemo plus iuris tako delodajalec na pogodbenega obdelovalca ne more prenesti več pravic kot jih ima sam. To torej pomeni, da delodajalec ne more najeti pogodbenega obdelovalca z namenom, da bi ta zanj izvajal prikrite nakupe s pomočjo skrivnega snemanja, saj bi s tem bistveno presegel pravice, kot jih ima sam. S tem pa bi tvegal tudi prekrškovni in sodne postopke. Vendar pa Pooblaščenec povsem na koncu opozarja še, da lahko neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve) pomeni storitev kaznivega dejanja po
- čl. Kazenskega zakonika (UL RS št. 95/2004, KZ), ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Predlog za pregon zaradi suma nezakonitega slikovnega snemanja lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
- čl. Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je bila posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko od povzročitelja skladno z določbami
- in
- čl. OZ zahteva tudi odškodnino. Več informacij lahko poiščete tudi na spletni strani Pooblaščenca www.ip-rs.si. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026