← Slovenija

Sledenje in slikanje javnih uslužbencev s strani delodajalca - IPRS

Sledenje in slikanje javnih uslužbencev s strani delodajalca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.02.2007 Številka: 0712-200/2007/3 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani,Dne 06.02.2006 smo prejeli vaš dopis. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. tč.
  4. odst.
  5. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  6. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:Kam lahko prijavite dejstvo, da je delodajalec v javni upravi v zvezi z izvajanjem predvsem
  7. čl. Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (Ur. l. RS, št. 95/06, v nadaljevanju: Uredba) naročil sledenje uslužbencem, ki so jih tudi slikali, saj menite, da je delodajalec ravnal nezakonito, ker se sprememba zakona o sledenju javnih uslužbencev na seji vlade šele obravnava.ZVOP-1 v
  8. odst.
  9. čl. določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Nadalje pa se v skladu z
  10. odst.
  11. čl. ZVOP-1 v javnem sektorju, lahko obdelujejo osebni podatki, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo določa zakon, ki lahko določi, da se lahko določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na navedeni prvi odstavek
  12. čl. pa se lahko glede na
  13. odst. istega člena v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ker je nadzorovanje kam in kdaj se je delavec vozil potrebno za izvajanje Uredbe, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) ocenjuje, da ima delodajalec za to zadostno pravno podlago v
  14. odst.
  15. čl. ZVOP-1, saj je opisani nadzor delavca potreben v zvezi z izpolnjevanjem pogodbe o zaposlitvi delavca, kamor v javnem sektorju sodi tudi spoštovanje določil Uredbe. V kolikor je takšen nadzor delavca tudi skladen z načelom sorazmernosti, urejenim v
  16. čl. ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo, potem je to v smislu
  17. odst.
  18. čl. ZVOP-1 tako primerno, kot tudi potrebno za izpolnjevanje pogodbe, saj se lahko kršitev pogodbe ali druge obveznosti iz delovnega razmerja glede na
  19. odst.
  20. čl. ZDR (Ur. l. RS, št. 42/02) šteje kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delovna razmerja v javnem sektorju ureja Zakon o javnih uslužbencih (Ur.l. RS, št. 32/06, v nadaljevanju ZJU), ki pa v
  21. odst.
  22. čl. napotuje tudi na ZDR, in določa, da za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ta ali drug poseben zakon ne določa drugače. Ker ZJU posebne ureditve glede obravnavanega vprašanja nima, je potrebno skladno z določbo
  23. odst.
  24. čl. ZJU uporabiti določbo
  25. odst.
  26. čl. ZDR, ki določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.Takšno obdelavo, ki mora biti v skladu z načelom sorazmernosti (prim.
  27. čl. ZVOP-1) strogo vezana na samo izvrševanje pogodbe o zaposlitvi, pa lahko delodajalec opravlja sam (in tako tudi sam nosi odgovornost za morebitno prekomerno poseganje v zasebnost posameznika). Zaradi pomanjkljive zakonodaje pa do sprememb zakona o detektivski dejavnosti in zakona o javnih uslužbencih državni organi ne morejo najemati tretjih oseb za nadzor. V skladu z
  28. čl. ZVOP-1 bodo po spremembah zakonov lahko takšna opravila zaupali pogodbenemu obdelovalcu. V primeru slednjega bo moral biti izpolnjen v prvi vrsti pogoj, da je obdelovalec podatkov registriran za opravljanje tovrstne dejavnosti, v konkretnem primeru za preiskovanje. Prav tako je določeno, da se smejo podatki obdelovati samo v okviru naročnikovih pooblastil in samo za določen namen, kar se določi v pogodbi, ki mora biti po isti določbi sklenjena v pisni obliki. Vsebovati bo moral tudi določila o zavarovanju osebnih podatkov, kot to določa
  29. čl. ZVOP-1, in jo mora pogodbeni obdelovalec podatkov dosledno spoštovati, upravljavec osebnih podatkov pa mora nadzorovati izvajanje postopkov in ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov. To med drugim tudi in predvsem pomeni, da mora biti pogodbeni obdelovalec registriran za takšno dejavnost, ki se s pogodbo prenaša nanj. Takšna dejavnost mora biti za konkretni primer v Sodnem registru zavedena pod šifro 74600 standardne klasifikacije dejavnosti – poizvedovalna in varovalna dejavnost.Zato Pooblaščenec ocenjuje, da ima delodajalec iz javnega sektorja, kljub temu, da se sprememba zakona o sledenju javnih uslužbencev na seji vlade šele obravnava, v
  30. odst.
  31. čl. ZVOP-1 in v
  32. čl. ZDR že sedaj zakonito podlago, da lahko ob upoštevanju načela sorazmernosti, z namenom nadzorovanja izvajanja Uredbe sam izvaja nadzor, da lahko torej nekdo od zaposlenih na državnem organu delodajalcu prinese slike točno kam in kdaj se je delavec vozil. V kolikor menite, da so bila v mnenju navedena določila v vašem primeru kršena, lahko izpolnite »Obrazec prijave zlorabe osebnih podatkov«, ki se nahaja na uradni spletni strani Informacijskega pooblaščenca http://www.ip-rs.si/index.php?id=426.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.