Sledenje ukradenega telefona - IPRS

Sledenje ukradenega telefona + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.02.2015 Številka: 0712-1/2015/530 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste pred časom izgubili svoj mobilni telefon in da vam je policija po prijavi dogodka sporočila, da naj se najprej sami obrnete k vsem domačim operaterjem, da vklopijo sledenje tega telefona (po IME številki). Se pravi, da lahko oni kot policija ukrepajo šele v primeru, da bo kateri od operaterjev že uspešno javil začetek uporabe vašega ukradenega telefona v njegovem omrežju. Navedeno ste storili, vendar pa vas je eden od operaterjev že zavrnil z obrazložitvijo, da ker niste njihov naročnik, takšnega sledenja ne smejo dovoliti, med drugim tudi zavoljo mnenja IP (št. 0712-1/2014/538 z dne 19.2.2014, glej http://bit.ly/1p0tHO3).Zanimajo vas razlogi, zakaj operaterju ni potrebno iskati določenega telefona, če le-ta ni pripadal njegovemu naročniku. To naj bi namreč pomenilo, da lahko kdorkoli, ki ukrade telefon, preveril pripadnost operaterju in potem preprosto šel sklenit naročnino k drugemu operaterju, brez strahu pred tem, da bo odkrit. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke
4. odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Tatvina oz. prilastitev izgubljenega telefona predstavljata kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zatorej mora po mnenju IP policija sama zaprositi za sledenje ukradenega telefona pri vseh slovenskih operaterjih.Obrazložitev:Kot pojasnjujemo v že navedenem mnenju IP 0712-1/2014/538 z dne 19.2.2014, glej http://bit.ly/1p0tHO3 (na katerega vas je tudi opozoril navedeni operater), predstavlja tatvina mobilnega telefona (vključno s prilastitvijo najdenega telefona) kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Posledično Pooblaščenec meni, da mora policija v skladu s
7. odstavkom
8. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UBP, 47/13 in 87/14, glej http://bit.ly/_zkp, v nadaljevanju ZKP) in pod pogoji iz 149.b člena ZKP sama zaprositi vse operaterje za podatke o tem, ali se določen telefonski aparat (IMEI številka) začel uporabljati v njihovem omrežju, ter če, kdo je uporabnik tega aparata.S tega stališča bi po mnenji IP morala biti torej policija tista, ki na vse operaterje naslovi zahtevek za sledenje. Ni pravilno, da policija to dejanje prevali na lastnika telefona in potem primer prevzame šele v slučaju, da se na lastnikovo posredovanje izkaže, da je ukradeni telefonski aparat že v uporabi v enem od domačih omrežij. Policija ima kot organ preiskovanja in odkrivanja kaznivih dejanj (ob odobritvi pristojnih državnega tožilca oz. preiskovalnega sodnika, kjer potrebno po 149.b ZKP) vsa potrebna pooblastila, da od operaterjev s ustreznimi in po potrebi periodičnimi zahtevki pridobi podatke o tem, ali se je določen telefon (tj. IMEI številka) začel uporabljati v njihovem omrežju.Lastnik telefona lahko takšno sledenje zahteva zgolj od svojega lastnega operaterja, če le-ta takšno storitev seveda ponuja za svoje naročnike (na podlagi
9. člena Zakona o elektronskih komunikacijah, Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B in 54/14 – odl. US, glej http://bit.ly/1yb2bSD, v nadaljevanju ZEKom-1). Stališče, da bi posameznik smel sprožiti sledenje določenega mobilnega telefona pri vseh ostalih operaterjih že na podlagi svoje zahteve, bi namreč pretirano posegalo v pravice drugih in zatorej ne bi bilo v skladu z ureditvijo zaupnosti komunikacij po veljavni zakonodaji (ZEKom-1, ZKP oz. določbah Ustave Republike Slovenije). Pri tem velja opozoriti, da tudi policija s sledenjem ne bo uspešna, če je storilec tatvine uspel spremeniti IMEI številko ali če je telefon prenesel v tujino, v uporabo pri katerem od tujih operaterjev.S pozdravi,Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026