Sledenje zlonamernih ali nadležnih klicev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.10.2022 Številka: 07121-1/2022/1118 Kategorije: --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše vprašanje in sicer nas prosite za pomoč oz. tolmačenje
- člena ZEKom-
- Uporabnik, ki ga je klicala neznana številka, je na vas kot operaterja naslovil svojo zahtevo po razkritju številke na podlagi
- člena ZEKom-
- Kot navajate
- odstavek
- člena od operaterja zahteva pisno obvestilo o identifikacijski oznaki kličočega (npr. telefonska številka), kar bi znalo biti v koliziji s samim ZEKom-2, morebiti tudi z ZVOP. Težave nastanejo tudi, ker ni opredelitve kaj sploh predstavlja zlonamerni ali nadležni klic in posledično možnost zahteve po
- členu ZEKom-
- Prosite nas za mnenje, ali se na podlagi take zahteve lahko »aktivira« sledenje zlonamernih ali nadležnih klicev in posledično posreduje razkrito številko. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Po našem razumevanju
- člena ZEKom-1 glede na določbe tega člena operater ni v poziciji, da bi presojal, ali oziroma ob katerih pogojih je zahteva naročnika utemeljena oziroma upravičena, temveč mora slediti obveznostim, ki mu jih nalaga zakon. Če je naročnik pisno zahteval od operaterja, da sledi klice, mora operater to izvesti in naročniku posredovati podatke o rezultatu sledenja, torej tudi o identifikacijski oznaki kličočega (npr. telefonska številka), ne pa tudi ime in priimek klicočega oziroma drugih podatkov, ki bi lahko identificirali klicočega. Če se naročnik odloči za zaščito svojih pravic, pa mu skladno z določbo
- odstavka
- člena ZEKom-1, le v primeru, ko naročnik izkaže pravni interes za zaščito svojih pravic pred sodiščem, operater posreduje morebitne podatke, ki razkrijejo identiteto kličočega naročnika, o čemer pa obvesti tudi kličočega naročnika in Informacijskega pooblaščenca. O b r a z l o ž i t e v: Področje obdelave osebnih podatkov o telefonskih številkah primarno ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17 in 189/21 – ZDU-1M; ZEKom-1). Pri tem dodajamo, da je ZEKom-2 sicer bil že sprejet, vendar pa na dan izdaje tega mnenja še ni veljavi (v Uradnem listu RS je bil objavljen dne
- 2022, veljati pa začne trideseti dan po objavi v Uradnem listu RS); vsebinsko se sicer členi niso spremenili.
- člena ZEKom-1 (
- člen ZEKom-2) ureja sledenje zlonamernih ali nadležnih klicev, in sicer omenjeni člen določa naslednje:
(1)Če naročnik pisno zahteva od operaterja, da izsledi zanj zlonamerne ali nadležne klice, sme operater začasno, vendar največ tri mesece, beležiti izvor vseh klicev, ki se zaključijo v omrežni priključni točki tega naročnika, tudi tistih, za katere se zahteva preprečitev prikaza identitete kličočega priključka.
(2)Operater mora podatke o sledenju shraniti in o rezultatu sledenja, to je identifikacijski oznaki kličočega (npr. telefonska številka), pisno obvestiti naročnika, ki je zahteval sledenje zlonamernih ali nadležnih klicev.
(3)Le v primeru, ko naročnik izkaže pravni interes za zaščito svojih pravic pred sodiščem, mu operater posreduje morebitne podatke, ki razkrijejo identiteto kličočega naročnika, o čemer pa obvesti tudi kličočega naročnika in Informacijskega pooblaščenca.
(4)Operaterji zagotavljajo hrambo podatkov, zbranih na podlagi tega člena, ob upoštevanju ukrepov iz tretjega odstavka 212. člena tega zakona za obdobje treh let od njihove izročitve naročniku.
(5)Informacijski pooblaščenec nadzira izvajanje določb tega člena. Kot tudi sami navajate zakon ne vsebuje definicije tega, kaj je zlonamerni ali nadležni klic, niti ne določa kriterijev, po katerih bi lahko operater to presojal ali smel presojati. V predlogu ZEKom-1 iz leta 2012 je v obrazložitvi k
- členu navedeno: »Nov člen je nastal zaradi preglednosti in jasnosti ureditve zlonamernih ali nadležnih klicev, ki zaradi pomembnosti varovanja zasebnosti naročnikov zahtevajo posebno ureditev v ločenem členu. Doslej je to problematiko urejal
- člen ZEKom v svojem sedmem in osmem odstavku. Novejša ureditev pa poleg posebne ureditve v novem členu prinaša še določitev roka, v katerem sme operater beležiti izvor vseh klicev na telefonsko številko naročnika, ki je sedaj omejen na tri mesece ter možnost razkritja identitete domnevnega nadlegovalca (to je njegovo ime, priimek in naslov), vendar le v primeru, ko naročnik izkaže pravni interes za zaščito svojih pravic pred sodiščem (gre za podobno možnost kot jo v drugem odstavku opredeljuje
- člen ZVOP-1, s katero nas je seznanil Informacijski pooblaščenec), o čemer pa mora operater zaradi preprečevanja zlorabe te možnosti obvestiti tudi kličočega naročnika in Informacijskega pooblaščenca, kar je v tem primeru varovalka nasproti zlorabam navedenega razkritja identitete (npr. za vigilantstvo, povračilna dejanja). Potrebno je poudariti tudi, da mora operater morebitne podatke, ki razkrijejo identiteto kličočega naročnika, na zahtevo izročiti tudi pristojnim organom v kolikor imajo za njihovo pridobitev pravno podlago v področni zakonodaji (glej tudi obrazložitev k
- členu). Podatke, pridobljene na podlagi tega člena, morajo operaterji skladno s petim odstavkom hraniti za obdobje treh let ob upoštevanju določb tretjega odstavka
- člena tega zakona. Obdelava osebnih podatkov v nasprotju z določbami tega člena se obravnava kot kršitev po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, po Kazenskem zakoniku ali po drugih zakonih. Pristojnost za nadziranje izvajanj določb tega člena ima Informacijski pooblaščenec. Z vsebino tega člena je tako omogočeno uveljavljanje pravice nadlegovanega v primerih kaznivega dejanja razžalitve (
- člen KZ-1) in obrekovanja (
- člen KZ-1), ki se skladno s
- členom KZ-1 lahko preganja le na podlagi zasebne tožbe. Potrebno je poudariti, da v primeru sprožitve morebitne zasebne tožbe s strani nadlegovanega zoper domnevnega nadlegovalca lahko nadlegovani prosto razpolaga s tožbenim zahtevkom; torej lahko po najavi tožbe dejansko toži ali pa ne, saj si lahko glede na pridobljene podatke tudi premisli. Lahko pa tudi tožbeni zahtevek umakne (npr. po opravičilu nadlegovalca, če je nadlegovalec njemu bližnja oseba, nadlegovanje iz šaljivosti ipd.).« Po našem razumevanju zadevnega člena torej operater ni v poziciji, da bi presojal oz. pogojeval, ali oziroma ob katerih pogojih je zahteva naročnika utemeljena oz. upravičena, temveč mora slediti obveznostim, ki mu jih nalaga zakon. Če je torej naročnik pisno zahteval od operaterja, da sledi klice, mora operater to izvesti in naročniku posredovati podatke o rezultatu slednja, torej tudi o identifikacijski oznaki kličočega (npr. telefonska številka), tudi če je bila skrita, ne pa tudi imena in priimka klicočega oziroma drugih podatkov, ki bi lahko identificirali klicočega. Telefonska številka (sama po sebi) klicanemu večinoma še ne omogoča identifikacije klicočega, če ni klicanemu znana ali če ne uporabi drugih informacij – v primeru, da gre za njemu poznano telefonsko številko se lahko odloči, da ne bo preganjal takšnih klicev (npr. da gre za njemu bližnjo osebo, da gre za nadlegovanje iz šaljivosti ipd., kot navaja tudi obrazložitev ZEkom-1). Če pa se odloči za zaščito svojih pravic, pa mu skladno z določbo
- odstavka
- člena ZEKom-1, le v primeru, ko naročnik izkaže pravni interes za zaščito svojih pravic pred sodiščem, operater posreduje morebitne podatke, ki razkrijejo identiteto kličočega naročnika, o čemer pa obvesti tudi kličočega naročnika in Informacijskega pooblaščenca. Zakonska rešitev tako po mnenju IP ni v neskladju s samo seboj, temveč postavlja oz. poskuša postaviti ravnotežje med pravicami klicočih in klicanih in predvideva višji standard za razkritje identifikacijskih podatkov kot za pridobitev telefonskih številk brez identifikacijskih podatkov ter določa varovalko, da je o posredovanju podatkov obveščen tudi klicoči in Informacijski pooblaščenec, zlasti če bi šlo za zlorabo mehanizma sledenja klicem s ciljem pridobitve identitete posameznika brez dejanskega nadlegovanja ali zlonamernih klicev. O utemeljenosti morebitne tožbe pa odloča sodišče. S spoštovanjem, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026