Snemanje divjih živali v gozdu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.03.2022 Številka: 07121-1/2021/356 Kategorije: --> Kategorije: Definicija OP, Pravne podlage, Video in avdio nadzor Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju IP) ste dne
- 2022 poslali zaprosilo za mnenje, v katerem nam kot naravovarstvena služba zastavljate vprašanje; če veljajo kakšne omejitve pri snemanju divjih živali (npr. spremljanje jazbeca pri jazbini, ježi pod kupi sečnih ostankov, migracije dvoživk ipd.) v gozdu z lovskimi kamerami, ki po sprožitvi pošiljajo sliko preko GPRS prenosa podatkov? *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim zgoraj navedenim vprašanjem. Pri tem pa poudarjamo, da IP v okviru neobvezujočega mnenja dokončnega odgovora na vaše vprašanje ne more podati, saj lahko konkretno presojo opravi zgolj v okviru postopka inšpekcijskega nadzora. IP uvodoma pojasnjuje, da je skladno s
- točko
- člena Splošne uredbe osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je določljiv, če ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, priimek, naslov bivanja, elektronski naslov, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Upoštevaje navedeno, je moč zaključiti, da živali nimajo lastnih osebnih podatkov, niti zagotovljenega varstva. Kljub temu pa opozarjamo, da uporaba kamer za snemanje okolice, v konkretnem primeru gozda, lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov iz
- člena Splošne uredbe, če ta zajame posameznike in so ti na posnetku določeni ali vsaj določljivi. Če bi bila postavitev kamer, resolucija posnetkov ipd. takšni, da posameznikov ni mogoče določiti, potem ne gre za obdelavo osebnih podatkov in se predpisi s področja varstva osebnih podatkov ne uporabljajo in s tem tudi ni podana pristojnost IP. Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov je primarno potrebno ugotoviti, na kateri pravni podlagi temelji konkretna obdelava. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so urejene v prvem odstavku
- člena Splošne uredbe: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. IP pri tem pojasnjuje, da videonadzor sam po sebi predstavlja eno hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to področje ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP nadalje poudarja, da videonadzor v gozdovih oziroma loviščih v ZVOP-1 ni posebej urejen, kar pomeni, da je videonadzor na teh površinah dopusten le ob obstoju druge pravne podlage iz člena 6
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov. Tako bi na primer bil videonadzor v gozdu, na travnikih, loviščih in podobnih naravnih površinah lahko dopusten, če ne bi šlo za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog, le izjemoma, in sicer v primeru, ko bi bilo to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov upravljavca osebnih podatkov (izvajalca videonadzora) in nad temi interesi ne bi prevladali interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se osebni podatki (posnetki) nanašajo (točka (
- f)1. odstavka člena 6 Splošne uredbe). V kolikor bi videonadzor izvajali (ob zagotovitvi ustrezne in zakonite pravne podlage) bi moral biti usmerjen na točno določen in omejen prostor, izvajalec videonadzora pa bi moral izpolniti tudi zahteve iz 74. člena ZVOP-1, kar pomeni, da bi moral o izvajanju videonadzora obvezno objaviti ustrezno obvestilo, ki posamezniku omogoča, da se seznani z izvajanjem videonadzora najkasneje takrat, ko se ta nad njim začne izvajati. Videonadzorni sistem bi bilo treba tudi zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb. Prav tako pa se za snemanje javnih površin, zlasti na način, ki pomeni obsežno sistematično spremljanje javno dostopnega območja zahteva predhodna ocena učinkov v zvezi z varstvom podatkov. IP sklepno poudarja, da je zakonitost izvajanja videonadzora vselej odvisna od tega kdo je upravljavec (kdo je tisti, ki videonadzor izvaja) ter zakaj oziroma s katerim namenom videonadzor izvaja. Ker je presoja ustrezne in zakonite pravne podlage torej odvisna od vsakokratnih konkretnih okoliščin primera, se IP v zadevnem mnenju ne sme, niti ne more opredeliti, ali je ustrezna in zakonita pravna podlaga za videonadzor podana, niti ali so izpolnjeni vsi pogoji za izvajanje videonadzora. IP bi lahko izpolnjevanje navedenih pogojev za posamezen konkreten primer presojal izključno le v okviru inšpekcijskega oz. drugega upravnega postopka. Več vsebin o zakonitem izvajanju videonadzora najdete lahko tudi v Smernicah o videonadzoru, ki so dostopne preko naslednje povezave: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf V upanju, da vam bo naš odgovor v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026