Snemanje dvorišča, stanovanja in javne ceste s strani soseda + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.08.2022 Številka: 07121-1/2022/849 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nam pojasnjujete, da naj bi sosed snemal vaše dvorišče, stanovanjski objekt ter javno cesto, brez da bi o tem koga obvestil, niti vprašal za dovoljenje. Zanima vas, kam lahko to nedovoljeno snemanje prijavite. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
- Pri videonadzoru zasebnih površin gre lahko predvsem za poseg v širšo pravico do zasebnosti, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva.
- V primerih, kjer bi se dejansko snemala javna površina oz. zasebno zemljišče druge osebe pa je lahko pristojnost IP podana zgolj tedaj, če za to snemanje obstajajo dokazi. V tem primeru nedvomno lahko vložite prijavo kršitev varstva osebnih podatkov na IP.
- Praviloma videonadzor javnih površin ni dopusten, razen če to določa zakon ali če bi za to obstajale posebej utemeljene okoliščine in če bi bil tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja in ob spoštovanju načela sorazmernosti. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
- člen Ustave Republike Slovenije[1] (v nadaljevanju: Ustava RS). Pri videonadzoru zasebnih površin (npr. dvorišča, stanovanjskega objekta ipd.) gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz
- člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Pojasnjujemo, da v kolikor lastnik zemljišča snema zgolj svojo posest, gre za t. i. obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo, družinsko življenje, oz. druge domače potrebe in v tem primeru pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-1 ne pridejo v poštev. V tem primeru lastniku ni treba izpolniti obveznosti, ki jih nalagata Splošna uredba in ZVOP-1, kot je objava obvestila o videonadzoru. V kolikor kamera soseda snema tudi vaše zemljišče oz. vas, pa bi sosed praviloma moral pridobiti vašo privolitev. V primeru, da tega ne pridobi, pa kljub temu praviloma ne bo šlo za kršitev varstva osebnih podatkov, temveč za kršitev pravice do zasebnosti oziroma osebnostnih pravic, ki je zagotovljena s
- členom Ustave RS. V zadevi, kjer se dejansko snema zasebno zemljišče druge osebe, je lahko pristojnost IP podana zgolj tedaj, če obstajajo dokazi (npr. posnetek zaslonske slike kamere oziroma če bi posameznik sam razkril posnetke – npr. posreduje posnetke Policiji), da se snema tudi javna površina ter nepremičnine, ki niso v lasti posameznika, ki izvaja videonadzor. Če je temu tako (in če menite, da je tak videonadzor nezakonit), lahko podate prijavo na IP (podana je lahko tudi anonimno). Pomagate si lahko z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na spletni strani IP, na https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Nadalje pojasnjujemo, da so na voljo tudi druge oblike pravnega varstva. Snemanje brez vaše privolitve bi namreč lahko predstavljalo poseg v osebnostne pravice posameznika, ki jih lahko uveljavljate na civilnem sodišču, pod določenimi pogoji bi lahko šlo celo za kaznivo dejanje skladno s Kazenskim zakonikom[2] (v nadaljevanju: KZ-1), npr. za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po
- členu KZ-
- Pregon za kaznivo dejanje se začne na predlog, ki ga lahko vložite pri pristojnem okrožnem državnem tožilstvu ali na policijski postaji. V zvezi s tem še pojasnjujemo, da praviloma videonadzor javnih površin (npr. javne ceste) ni dopusten, razen če to določa zakon ali če bi za to obstajale posebej utemeljene okoliščine (upoštevajoč npr.
- odstavek
- člena ZVOP-1 ali 6./
- člen Splošne uredbe) - če bi bil tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja in ob spoštovanju načela sorazmernosti, vendar lahko IP primer konkretno presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. Pogoje za zakonito izvajanje videonadzora javnih površin je IP opisal v več svojih mnenjih, med drugim tudi v mnenju: Videonadzor javnih površin št. 07121-1/2020/1214, z dne 09.07.
- Več informacij v zvezi z videonadzorom najdete tudi v Smernicah o videonadzoru, ki so dostopne na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/ poleg tega pa si lahko ogledate tudi ostala neobvezujoča mnenja, ki jih je IP izdal v zvezi z izvajanjem videonadzora in so objavljena na naslovu https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko področje »Video in avdio nadzor« V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Pripravil: Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka [1] Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami [2] Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21 O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026