← Slovenija

Snemanje internega ZOOM sestanka brez vednosti - IPRS

Snemanje internega ZOOM sestanka brez vednosti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.01.2021 Številka: 07121-1/2021/126 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Pravica do pozabe, Pravne podlage, Snemanje sej in javnih dogodkov na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: IP) ste naslovili pisanje, v katerem ste pojasnili, da ste bili udeleženi na internem ZOOM sestanku, za katerega ste proti koncu po naključju ugotovili, da se snema. S snemanjem se vnaprej nihče ni strinjal in tudi o snemanju niste bili obveščeni. Snemanje se je izvajalo brez razlage ali namena. Posnetek vam je bil naknadno (po tem, ko ste to vprašali) posredovan, pozneje ste želeli še, da se posnetek izbriše, saj ne vidite razloga, da se brez vaše privolitve pogovor snema in posnetek hrani. Ker se oseba na vašo zahtevo ne odziva, vas zanima, kako postopati. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov oziroma ustreznosti konkretnega ravnanja upravljavca ne more presojati. Zato vam v nadaljevanju podajamo splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov. IP pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
  8. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a; v nadaljevanju: URS). Podoba in glas posameznika (v primeru video in avdio snemanja) vselej povesta več kot le na primer zapis njegovih besed, zato ni dvoma, da takšno snemanje pomeni poseg v zasebnost oziroma varstvo osebnih podatkov, ter da je takšen poseg dopusten le na podlagi ustreznega pravnega temelja. Skladno s členom 4

(2)Splošne uredbe o varstvu podatkov se v primeru video in avdio snemanja kot več posamičnih dejanj obdelave šteje snemanje, hramba in vpogled v posnetek in je torej za vsako dejanje obdelave potrebna ustrezna pravna podlaga. Splošna uredba o varstvu podatkov zakonite pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov določa v členu 6
(1), in sicer: (
  1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
  2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
  3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
  4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
  5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
  6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Točka (
  7. f)prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Iz vašega opisa dogodka ni moč natančno razbrati, ali je šlo za sestanek v okviru delovnega razmerja ali drugačne vrste sestanek, ter kdo oziroma v čigavem imenu se je snemanje izvajalo. V primeru obdelave osebnih podatkov v okviru delovnega razmerja IP splošno pojasnjuje, da je delodajalec upravičen obdelovati osebne podatke delavcev na podlagi 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljevanju: ZDR) oziroma v povezavi z izvajanjem sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Prvi odstavek 48. člena ZDR tako določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Delodajalec mora pri obdelavi osebnih podatkov delavcev, poleg vseh ostalih obveznosti, vedno spoštovati načela varstva osebnih podatkov iz člena 5
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov, med drugim tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim so osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. V nekaterih, a redkih primerih je lahko pravna podlaga za obdelavo tudi privolitev posameznika, ki mora biti podana skladno s členom 7 Splošne uredbe o varstvu podatkov in mora biti predvsem prostovoljna (neizsiljena). Navedeno hkrati pomeni, da posameznik ne sme trpeti nobenih škodljivih posledic, če privolitve v obdelavo osebnih podatkov ne poda. Privolitev zato za večino primerov obdelave v okviru delovnega razmerja ne more in ne sme biti pravna podlaga, saj je v odnosu med delodajalcem in delavcem slednji praviloma šibkejša stranka. Na splošno pa video in avdio snemanje internega sestanka oziroma pogovora neke zaključene skupine ljudi načeloma ne sme potekati brez vedenja in soglasja udeleženih posameznikov oziroma brez druge ustrezne pravne podlage. O snemanju morajo biti posamezniki obveščeni vnaprej, če je pravna podlaga privolitev, mora ta izpolnjevati vse pogoje iz člena 7 Splošne uredbe o varstvu podatkov, poleg tega pa mora tisti, ki je odgovoren za snemanje, kot upravljavec osebnih podatkov posameznikom zagotoviti vse potrebne informacije po členu 13 Splošne uredbe o varstvu podatkov, med katerimi so na primer tudi informacije o namenu in pravni podlagi snemanja, roku hrambe posnetka, morebitnih uporabnikih osebnih podatkov, ali namerava upravljavec osebne podatke prenesti v tretjo državo (kar je aktualno predvsem v primeru ponudnikov sodobnih informacijskih tehnologij, ki v veliko primerih prihajajo iz ZDA ipd.). IP pri tem ponovno poudarja, da mora upravljavec za vsako dejanje obdelave posebej (na primer posebej za snemanje, posebej za hrambo posnetka in posebej za vpogled v posnetek) izkazati ustrezno pravno podlago in spoštovati načela varstva osebnih podatkov iz člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Če privolitev ni bi bila podana oziroma snemanje ni potekalo na drugi ustrezni pravni podlagi, ali pa je ustrezna pravna podlaga bila podana, pa bi bili posnetki ustvarjeni in potem ponovno brez pravne podlage posredovani tretjim osebam ali celo objavljeni, bi to lahko predstavljalo poseg v zasebnost v smislu
  1. člena URS, ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Možen je tudi obstoj kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja iz
  2. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20), ki v prvem odstavku določa, da kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost ali kdor tako snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek prikazuje ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Tretji odstavek istega člena določa, da se pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena začne na predlog. Posameznik, ki je prepričan, da se je z določenim dejanjem poseglo v njegove osebnostne pravice, lahko skladno z določbami
  3. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 – UPB, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 17 ureja pravico do izbrisa, na podlagi katere lahko posameznik od upravljavca zahteva, da le-ta brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, če so bili ti (med drugim) obdelani nezakonito. IP je v tem primeru nadzorni organ, če upravljavec svoje obveznosti do posameznika ne izpolni oziroma je ne izpolni v postavljenem roku enega meseca. Svetujemo vam, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/, kjer si lahko pomagate s ključnimi besedami (na primer snemanje sej in javnih dogodkov, video in avdio nadzor) oziroma preko iskalnika. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Pripravila: Mateja Telič, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.