← Slovenija

Snemanje izpitov na daljavo - IPRS

Snemanje izpitov na daljavo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.02.2021 Številka: 07121-1/2021/141 Kategorije:Pravne podlage, Snemanje sej in javnih dogodkov, Šolstvo, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Pravne podlage, Video in avdio nadzor, Šolstvo, Snemanje sej in javnih dogodkov Na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: IP) ste dne
  2. 2021 naslovili dve vprašanji, in sicer: Ali je dopustno, da profesorji pri izpitih od študentov zahtevajo, da imajo vklopljeno video kamero in jo imajo ustrezno usmerjeno? Ali je dopustno, da profesor izpite preko video povezave snema in na tej osnovi dokazuje morebitne nepravilnosti? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov oziroma ustreznosti konkretnega ravnanja upravljavca ne more presojati. Zato vam v nadaljevanju podajamo splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 6

(1)določa različne možne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov, in sicer: (
  1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
  2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
  3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
  4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
  5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
  6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Točka (
  7. f)prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Za obdelavo osebnih podatkov študentov v spletnem okolju v trenutnih izrednih razmerah, ko lahko poteka tudi preverjanje znanja oziroma izpiti na daljavo, bi bila lahko ustrezna pravna podlaga določba 6
(1)(c) Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Stališče IP je, da pri obdelavi osebnih podatkov študentov za namene izvajanja izobraževanja na daljavo ter opravljanja izpitov na daljavo privolitev posameznika (člen 6
(1)(
  1. a)Splošne uredbe o varstvu podatkov) načeloma ni ustrezna pravna podlaga. Bistveno je namreč, da gre pri izobraževanju oziroma preverjanju znanja na daljavo za izvajanje javnopravne naloge izobraževalne ustanove in ne za aktivnosti, za katere bi študenti lahko podali svobodno privolitev. Prav tako privolitve ne bi bilo mogoče šteti za svobodno ob upoštevanju dejstva, da je v razmerju do visokošolskega zavoda študent praviloma šibkejša stranka. Vsekakor je odgovornost upravljavca, da presodi, na kateri pravni podlagi bo obdelava osebnih podatkov zakonita, ter o tem obvesti tudi študente. Zakonske obveznosti visokošolskih zavodov, med katere sodijo tudi univerze in fakultete, opredeljuje Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17; v nadaljevanju ZVis). Univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim med drugim zagotavlja določanje študijskega režima ter določanje oblik in obdobij preverjanja znanj študentov. ZVis med drugim tako predpisuje pravila glede študijskih programov, javnoveljavne izobrazbe ter pravice in dolžnosti študentov, prav tako pa delovno in pedagoško obveznost. Visokošolski zavodi, ki so pravne osebe, pa s statutom natančneje uredijo svojo organizacijo in delovanje, med drugim tudi študijski red oziroma pravila glede preverjanja in ocenjevanja znanja. V teh pravilih je običajno med drugim določeno, da mora profesor pred opravljanjem izpita preveriti navzočnost in istovetnost študenta, ter kakšen je dovoljen način opravljanja izpita (dovoljeni pripomočki, sporazumevanje med potekom izpita, zapuščanje prostora ipd.). Navedena pravila načeloma veljajo tudi v času preverjanja znanja na daljavo. V situaciji, ko vladajo izredne razmere zaradi epidemije novega koronavirusa (COVID-19), IP uporabi informacijske tehnologije v izobraževalnem procesu ne nasprotuje in meni, da je posebej v trenutnih razmerah pametna in sorazmerna uporaba informacijske tehnologije nujno potrebna za izvajanje kvalitetnega izobraževalnega procesa. Pri uporabi takšnih tehnologij po naravi stvari prihaja tudi do obdelave osebnih podatkov posameznikov, zaradi česar morajo upravljavci izpolnjevati vse obveznosti, ki jim jih nalaga Splošna uredba o varstvu podatkov. Pomembno je, da visokošolski zavodi kot upravljavci spoštujejo načela varstva osebnih podatkov iz člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov, predvsem načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. To v konkretnem primeru pomeni, da upravljavec ne sme obdelovati več osebnih podatkov, kot je to nujno potrebno za izvedbo izobraževalnega procesa, na primer preverjanja znanja na daljavo. Visokošolski zavod oziroma posamezen profesor mora torej znanje študentov preverjati na način, ki najmanj poseže v njegovo pravico do varstva osebnih podatkov in zasebnosti. Vsekakor je v primerjavi s snemanjem manj invaziven način zahteva po vklopu kamere. Dokončni odgovor pa je odvisen od konkretnih okoliščin posameznega primera, ki jih izven inšpekcijskega postopka ne moremo presojati. IP še dodaja, da iz veljavne zakonodaje načeloma ne izhaja izrecna pravna podlaga za snemanje učencev, dijakov ali študentov na način kot ga opisujete. Upravljavec osebnih podatkov mora pri vsaki obdelavi poskrbeti tudi za izpolnitev ostalih obveznosti, ki mu jih nalaga Splošna uredba o varstvu podatkov. IP predvsem izpostavlja, da se posameznikom, katerih osebni podatki se obdelujejo, zagotovijo vse informacije iz člena 13 oziroma 14, da upravljavec v vseh fazah obdelave poskrbi za ustrezno varnost osebnih podatkov kot to določa člen 32 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ter da upravljavec zagotovi s Splošno uredbo o varstvu podatkov skladen prenos osebnih podatkov (če pride do prenosa) v tretje države (kamor spadajo na primer tudi ZDA, iz katerih prihaja relativno veliko ponudnikov s področja informacijske tehnologije). Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko podobna mnenja lahko najdete s pomočjo iskalnika pod številkami 07121-1/2020/600, 07120-1/2020/299 in 07120-1/2020/274. Več o pravicah posameznika si lahko preberete na spletni strani https://tiodlocas.si/. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Pripravila: Mateja Telič, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.