Snemanje nepremičnine s strani soseda + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.03.2022 Številka: 07121-1/2022/296 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da vas vaša soseda redno snema, ko ste z ženo na svoji parceli. Pojasnjujete še, da ste se z vprašanjem že obrnili na Policijo RS, ki vam je pojasnila, da soseda lahko snema, vendar posnetkov ne sme objaviti. Ker se vam to zdi čudno, nas prosite za mnenje, če je to res dovoljeno. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim dopisom. IP uvodoma poudarja, da izven konkretnih inšpekcijskih postopkov ne more preverjati zakonitosti in primernosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
- člen Ustave Republike Slovenije[1] (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). Pri videonadzoru zasebnih površin gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz
- člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Pojasnjujemo, da v kolikor lastnik zemljišča snema zgolj svojo posest, gre za t. i. obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo, družinsko življenje, oz. druge domače potrebe in v tem primeru pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-1 ne pridejo v poštev. V tem primeru lastniku ni treba izpolniti obveznosti, ki jih nalagata Splošna uredba in ZVOP-1, kot je objava obvestila o videonadzoru. V kolikor kamera soseda snema tudi vaše zemljišče, bi sosed praviloma moral pridobiti vašo privolitev. V primeru, da tega ne pridobi, pa kljub temu ne bo šlo za kršitev varstva osebnih podatkov, temveč za kršitev pravice do zasebnosti oziroma osebnostnih pravic, ki je zagotovljena s
- členom Ustave RS. V zadevi, kjer se dejansko snema zasebno zemljišče druge osebe, je lahko pristojnost IP podana zgolj tedaj, če obstajajo dokazi, da se snema tudi javna površina ter nepremičnine, ki niso v lasti posameznika, ki izvaja videonadzor. Če je temu tako (in če menite, da je tak videonadzor nezakonit), lahko podate prijavo na IP (podana je lahko tudi anonimno). Pomagate si lahko z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na spletni strani IP, na https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Nadalje pojasnjujemo, da so na voljo tudi druge oblike pravnega varstva. Snemanje brez vaše privolitve bi namreč lahko predstavljalo poseg v osebnostne pravice posameznika, ki jih lahko uveljavljate na civilnem sodišču, pod določenimi pogoji bi lahko šlo celo za kaznivo dejanje skladno s Kazenskim zakonikom (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21, v nadaljevanju: KZ-1), npr. za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po
- členu KZ-
- Pregon za kaznivo dejanje se začne na predlog, ki ga lahko vložite pri pristojnem okrožnem državnem tožilstvu ali na policijski postaji. S spoštovanjem. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026