Snemanje on-line dogodkov - IPRS

(2)Splošne uredbe o varstvu podatkov se v primeru video in avdio snemanja kot več posamičnih dejanj obdelave šteje snemanje, hramba in vpogled v posnetek in je torej za vsako dejanje obdelave potrebna ustrezna pravna podlaga. Splošna uredba o varstvu podatkov jih našteva v členu 6 in sicer: privolitev (točka (a)), sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), zakon (točka (c)), zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)), izvajanje javnih nalog (točka (e)), zakoniti interesi posameznika, kadar nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine drugega posameznika (točka (f)). V situaciji, ko so vladale izredne razmere zaradi epidemije novega koronavirusa (COVID-19), IP uporabi informacijske tehnologije v izobraževalnem procesu nikoli ni nasprotoval. Menil je celo, da je posebej v takšnih razmerah pametna in sorazmerna uporaba informacijske tehnologije nujno potrebna za izvajanje kvalitetnega izobraževalnega procesa. Kljub vsemu pa pri uporabi teh tehnologij po naravi stvari prihaja tudi do obdelave osebnih podatkov posameznikov, zaradi česar morajo upravljavci izpolnjevati vse obveznosti, ki jim jih nalaga Splošna uredba o varstvu podatkov. Prav tako je treba upoštevati, da zgolj dopustnost uporabe on-line orodij za komunikacijo, ne pomeni avtomatično tudi dopustnosti snemanja vseh takšnih komunikacij. Kolikor je znano IP se npr. tudi izpiti 'v živo' ne snemajo. Pomembno je, da visokošolski zavodi kot upravljavci spoštujejo načela varstva osebnih podatkov iz člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov, predvsem načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. To v konkretnem primeru pomeni, da upravljavec ne sme obdelovati več osebnih podatkov, kot je to nujno potrebno za izvedbo izobraževalnega procesa, na primer preverjanja znanja na daljavo. Visokošolski zavod oziroma posamezen profesor mora torej znanje študentov preverjati na način, ki najmanj poseže v njegovo pravico do varstva osebnih podatkov in zasebnosti. Za obdelavo osebnih podatkov študentov v spletnem okolju v izrednih razmerah, ko je razglašena epidemija COVID-19 in veljajo določeni ukrepi zaradi učinkovitejšega zamejevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 ter lahko poteka tudi preverjanje znanja oziroma izpiti na daljavo, bi bila lahko ustrezna pravna podlaga določba 6

(1)(

1. c)Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Stališče IP je, da pri obdelavi osebnih podatkov študentov za namene izvajanja izobraževanja na daljavo ter opravljanja izpitov na daljavo privolitev posameznika načeloma ni ustrezna pravna podlaga. Bistveno je namreč, da gre pri izobraževanju oziroma preverjanju znanja na daljavo za izvajanje javnopravne naloge izobraževalne ustanove in ne za aktivnosti, za katere bi študenti lahko podali svobodno privolitev. Prav tako privolitve ne bi bilo mogoče šteti za svobodno ob upoštevanju dejstva, da je v razmerju do visokošolskega zavoda študent praviloma šibkejša stranka. IP iz vašega dopisa ne razbere, zakaj bi bilo v primeru on-line izvedbe izpitov potrebno snemanje. Vsekakor je v primerjavi s snemanjem manj invaziven način zahteva po vklopu kamere. Odgovornost vsakega upravljavca pa je, da presodi, na kateri pravni podlagi bo obdelava osebnih podatkov zakonita, ter o tem obvesti tudi študente. Dokončni odgovor je odvisen od konkretnih okoliščin posameznega primera, ki jih izven inšpekcijskega postopka ne moremo presojati. IP še dodaja, da iz veljavne zakonodaje načeloma ne izhaja izrecna pravna podlaga za snemanje učencev, dijakov ali študentov na način, kot ga opisujete. Glede spletnih izvedb in snemanja konferenc na splošno veljajo enaka pravila. Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno pravno podlago. Na načelni ravni to pomeni, da video in avdio snemanje dogodka ne sme potekati brez vedenja in soglasja udeleženih posameznikov oziroma brez druge ustrezne pravne podlage. O snemanju in nadaljnjih namenih obdelave tako nastalih posnetkov morajo biti posamezniki obveščeni vnaprej. Če je pravna podlaga privolitev, mora ta izpolnjevati vse pogoje iz člena 7 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Upravljavec osebnih podatkov mora pri vsaki obdelavi poskrbeti tudi za izpolnitev ostalih obveznosti, ki mu jih nalaga Splošna uredba o varstvu podatkov. Tisti, ki je odgovoren za snemanje, mora kot upravljavec osebnih podatkov posameznikom zagotoviti vse potrebne informacije po členu 13 Splošne uredbe o varstvu podatkov, med katerimi so na primer tudi informacije o namenu in pravni podlagi snemanja in nadaljnje uporabe posnetkov, roku hrambe posnetka, morebitnih uporabnikih osebnih podatkov itd. Upravljavec mora v vseh fazah obdelave poskrbeti za ustrezno varnost osebnih podatkov, kot to določa člen 32 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ter zagotoviti s Splošno uredbo o varstvu podatkov skladen prenos osebnih podatkov (če pride do prenosa) v tretje države (kamor spadajo na primer tudi ZDA, iz katerih prihaja relativno veliko ponudnikov s področja informacijske tehnologije). IP pri tem izrecno poudarja, da mora upravljavec za vsako dejanje obdelave posebej (na primer posebej za snemanje, posebej za hrambo posnetka in posebej za vpogled v posnetek) izkazati ustrezno pravno podlago in spoštovati načela varstva osebnih podatkov iz člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Če privolitev ni bi bila podana oziroma snemanje ni potekalo na drugi ustrezni pravni podlagi, ali pa je ustrezna pravna podlaga bila podana, pa bi bili posnetki ustvarjeni in potem ponovno brez pravne podlage posredovani tretjim osebam ali celo objavljeni, bi to lahko predstavljalo poseg v zasebnost v smislu 35. člena URS, ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Za takšna dejanja je možna tako kazenska kot odškodninska odgovornost. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 17 ureja pravico do izbrisa, na podlagi katere lahko posameznik od upravljavca zahteva, da le-ta brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, če so bili ti (med drugim) obdelani nezakonito. IP je v tem primeru nadzorni organ, če upravljavec svoje obveznosti do posameznika ne izpolni oziroma je ne izpolni v postavljenem roku enega meseca. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/. V zvezi s snemanjem on-line aktivnosti si lahko preberete mnenja, št. 07121-1/2020/2054 z dne 16. 11. 2020, št. 07120-1/2020/404 z dne 23. 6. 2020, št. 07121-1/2020/966 z dne 1. 6. 2020, št. 07121-1/2020/600 z dne 15. 4. 2020, št. 07121-1/2020/570 z dne 14. 4. 2020. Prav tako so vsa ključna področja, ki jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/. Tu lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., svetovalka IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026