Snemanje pogovorov strojevodje na vlaku, komunikacija z nadzorom prometa + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.06.2009 Številka: 0712-2/2009/591 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne
- 2009, v kateri nas prosite za mnenje glede snemanja in poslušanja posnetih telefonskih pogovorov v železniškem prometu. Zanima vas, ali je "načelo pričakovane zasebnosti" ustrezna pravna podlaga za snemanje in poslušanje pogovorov v dejavnostih, kjer je pomembna sledljivost in dokazljivost izvedenih postopkov. Razumete namreč, da so za namene raziskave izrednosti posneti pogovori (protokoli) eden izmed poglavitnih dokazov, ne poznate pa pravne podlage, ki snemanje in poslušanje posnetega izrecno dopušča (kolikor poznate Zakon o telekomunikacijah, tega primera ne zajema). Prav tako vas zanima, ali je splošni akt delodajalca "dovolj visok", da se v njem urejajo primeri, kdaj se opravi poslušanje posnetih pogovorov - to je tudi, če ni večjih izrednosti in brez vednosti oseb, katerih pogovori so posneti. V povezavi z vprašanjem vas zanima tudi pravna podlaga za snemanje pogovorov v nekaterih državnih institucijah (npr. klici na sodišče) ter v katerih primerih se opravi poslušanje pogovorov v tem primeru. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
- Na splošno velja pravilo zaupnosti komunikacij, kot je opredeljeno že v ZEKom – torej snemanje telefonskih pogovorov ni dovoljeno.
- ZEKom določa izjeme v primerih, ko gre za namen zagotavljanja dokazov o tržnih transakcijah ali drugih poslovnih komunikacijah oziroma ostalih komunikacij, ki so določene v
- in
- odstavku
- člena ZEKom.
- Izjeme od zaupnosti komunikacij pa lahko v določenih primerih predpisuje tudi področna zakonodaja, kot npr. zakonodaja s področja varnosti železniškega prometa ali zakonodaja o organizaciji in delovanju sodišč. O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec je o možnosti snemanja telefonskih pogovorov v zasebnem sektorju že v preteklosti izdal nekaj mnenj. Priporočamo vam, da si v zvezi s tem pogledate mnenji št. 0712-104/2009/2 in št. 0712-137/2007/
- Mnenji se nanašata na vprašanja za pravno podlago za snemanje telefonskih pogovorov v zasebnem sektorju kamor sodijo tudi Slovenske železnice. Osebni podatki se lahko obdelujejo v skladu z določbo
- člena ZVOP-1, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Iz obeh citiranih mnenj je razvidno, da je zakonska pravna podlaga za snemanje telefonskih pogovorov v določenih primerih
- člen Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZEKom). V skladu z navedenim členom je namreč snemanje komunikacij po predhodnem obvestilu izjemoma dovoljeno, v kolikor gre za namen zagotavljanja dokazov o tržnih transakcijah ali drugih poslovnih komunikacijah oziroma ostalih komunikacij, ki so določene v
- in
- odstavku
- člena ZEKom, medtem ko snemanje za druge namene, kljub predhodnemu obvestilu, ni dovoljeno. Ob upoštevanju določbe ZEKom in njeni aplikaciji na področje varstva osebnih podatkov, je z uporabo logične razlage podlago za vzpostavitev snemanja telefonskih pogovorov v železniškem prometu mogoče poiskati prav v dejstvu, da sta klicatelj in klicoči o tem, da se pogovor snema, obveščena takoj ob vzpostavitvi povezave. Ker torej
- člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, je ustrezno pravno podlago za obravnavano obdelavo najti v
- členu ZEKom. Pri tem pa je treba upoštevati posamezne primere, kjer je pravna podlaga za snemanje telefonskih pogovorov izrecno določena v področnem zakonu npr. za potrebe zagotavljanja varnosti. Tako npr. Zakon o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZS) v
- c členu določa, da lahko predsednik sodišča za redno izvajanje sodne oblasti in na podlagi ocene ogroženosti ter potrebe po dodatnih varnostnih ukrepih za zagotovitev varnosti sodnikov, sodnega osebja, strank v postopkih in drugih oseb na sodišču ter varnosti premoženja in podatkov, uvede ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem elektronskih komunikacij, videonadzora ter vzpostavitev dodatnih pristopnih kontrol na sodišče, ki bodo zagotavljali dodatno varnost. Pri uvedbi ukrepa varovanja s snemanjem in shranjevanjem elektronskih komunikacij se smiselno uporabljajo določbe ZEKom. Ukrep se sme nanašati le na zunanje elektronske komunikacije (telefonski klici, elektronska pošta, faksimilna sporočila, glasovna pošta, storitev SMS), ki se posredujejo na službena sredstva elektronskih komunikacij sodišča. V primerih zunanjih elektronskih komunikacij mora biti oseba, ki hoče komunicirati s sodiščem v primeru telefonskih klicev predhodno zvočno obveščena, da bo pogovor sneman, v primeru drugih komunikacij pa mora biti o tem predhodno obveščena na drug primeren način (objave na spletni strani sodišča, opozorila v sistemu elektronske pošte in podobno). Pri tem pa je treba v vašem konkretnem primeru upoštevati tudi določbe področne zakonodaje – torej Zakon o varnosti v železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 61/07, v nadaljevanju ZVZelP). ZVZelP sicer ne vsebuje izrecne določbe o tem, da se posamezni pogovori snemajo, vendar pa v točki c)
- odstavka
- člena določa, da ima preiskovalni organ pravico do dostopa in uporabe posnetkov naprav za snemanje verbalnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije, vodenja prometa in upravljanja prometa. Iz
- člena Prometnega pravilnika (Ur. l. RS, št. 123/07, v nadaljevanju Pravilnik), podzakonskega akta ZVZelP, pa izhaja, da se strojevodjo obvešča o spremenjenih razmerah za varno vožnjo vlaka s prometno signalizacijo, z Nalogom za vožnjo vlaka, s Splošnim nalogom ali fonogramom. Strojevodja, ki vzpostavi zvezo s progovnega telefona ali po radijski zvezi, upošteva, da se pogovori snemajo oziroma so registrirani. Strojevodja mora pogovore, ne glede na vrsto telekomunikacijskega sredstva, zapisati v obrazec Beležnica za strojevodjo (njena vsebina je natančneje opredeljena v
- členu Pravilnika), če ga progovni prometnik, vlakovni dispečer oziroma prometnik pred oddajo fonograma obvesti, da se pogovori ne snemajo (telefon ni vključen v napravo za registriranje ali je registrirna naprava pokvarjena). Vsak fonogram mora strojevodja ponoviti zaradi preverjanja, ali ga je pravilno sprejel. Progovni prometnik odda fonogram strojevodji neposredno po radijski zvezi, lahko odda fonogram strojevodji tudi po pooblaščenem postajnem delavcu. V tem primeru ukaže pooblaščenemu postajnemu delavcu, da strojevodji izda Splošni nalog s potrebnimi obvestili oziroma sporočili. Radijsko zvezo med strojevodjo in prometnikom posreduje vlakovni dispečer. Preden vlakovni dispečer posreduje zvezo, mora zanesljivo ugotoviti identiteto vlaka in zahtevane postaje ter nato posredovati zvezo do vlaka. Progovni prometnik mora ukaze in obvestila evidentirati v beležnico brzojavk in fonogramov, prometnik pa v prometni dnevnik, če se pogovori ne snemajo. Iz navedenih določb torej izhaja, da se pogovori med strojevodjo in progovnim prometnikom, vlakovnim dispečerjem ali prometnikom praviloma snemajo, na kar strojevodjo opozarja že Pravilnik. V kolikor pa se ne snemajo, jih morajo strojevodja, progovni prometnik oz. prometnik ustrezno evidentirati. Namen takega snemanja je verjetno ravno omogočanje kasnejše preiskave s strani preiskovalnega organa, ki mu ZVZelP daje pooblastilo za dostop in uporabo posnetkov. Glede na navedeno torej Pooblaščenec ugotavlja, da velja na splošno pravilo zaupnosti komunikacij, kot je opredeljeno že v ZEKom. Pri tem že ZEKom sam določa izjeme v primerih, ko gre za namen zagotavljanja dokazov o tržnih transakcijah ali drugih poslovnih komunikacijah oziroma ostalih komunikacij, ki so določene v
- in
- odstavku
- člena ZEKom. Izjeme od zaupnosti komunikacij pa lahko v določenih primerih predpisuje tudi področna zakonodaja, kot npr. zakonodaja s področja varnosti železniškega prometa (ZVZelP, podrobneje pa tudi Pravilnik ministrstva za promet). S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026