← Slovenija

Snemanje sej sveta delavcev - IPRS

Snemanje sej sveta delavcev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.11.2015 Številka: 0712-1/2015/2944 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne
  2. 2015 prejel vaše elektronsko sporočilo, s katerim se na nas obračate glede vprašanja, ali lahko Svet delavcev (konkretno družbe ČZP Večer), zvočno snema svoje seje oziroma ali lahko predstavniki poslovodstva snemanje sej zavrnejo. Seje sveta delavcev bi želeli snemati izključno zaradi težav, ki so se v preteklosti pojavljale z zapisniki, ki pogosto niso bili verodostojni. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Zakonito snemanje sej sveta delavcev je dopustno v dveh primerih:- prvič, če obstaja osebna privolitev članov sveta delavcev in morebitnih ostalih snemanih. Osebna privolitev posameznika po ZVOP–1 je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev, mora pa iti za prostovoljno izjavo, iz katere je mogoče nedvomno sklepati na posameznikovo privolitev; - drugič, če v skladu s tretjim odstavkom
  6. člena ZVOP-1, izkažete, da je snemanje sej nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. IP poudarja, da morate v obeh primerih pravnih podlag za zakonito snemanje in nadaljnjo obdelavo posnetkov določiti namen snemanja (
  7. člen ZVOP-1), pri tem upoštevati načelo sorazmernosti (
  8. člen ZVOP-1) in po dosegu namena obdelave posnetke uničiti (
  9. člen ZVOP-1). O b r a z l o ž i t e v:IP je pristojen za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov. Krovni zakon na področju varstva osebnih podatkov, ZVOP-1, se po določilu
  10. člena nanaša izključno na pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. IP uvodoma pojasnjuje, da je obdelava osebnih podatkov v ZVOP-1 definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Osebni podatek je v skladu s
  11. točko
  12. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Zbirka osebnih podatkov pa je v skladu s
  13. točko
  14. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, pri čemer strukturiran pomeni, da je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Glede na uvodna določila IP pojasnjuje, da je pri snemanju seje treba upoštevati določila ZVOP-1, kadar pri snemanju nastaja zbirka podatkov (v tem primeru posnetkov). Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor sodi tudi ČZP Večer d.o.o., določa
  15. člen ZVOP-
  16. IP pojasnjuje, da je osebna privolitev prva možna pravna podlaga za zakonito snemanje sej sveta delavcev. Prvi odstavek
  17. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Glede na navedeno morate za zakonito snemanje sej sveta delavcev pridobiti osebno privolitev vseh navzočih in snemanih na seji. Osebna privolitev posameznika po ZVOP–1 je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev, mora pa iti za prostovoljno izjavo, ki je dana na podlagi informacij (ki mu jih mora po ZVOP–1 zagotoviti upravljavec iz
  18. točke
  19. člena tega zakona), da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen (
  20. točka
  21. člena ZVOP–1). Zakon torej ne zahteva (praviloma) pisne privolitve (razen za občutljive osebne podatke iz
  22. točke
  23. člena ZVOP–1, kot izhaja iz prve točke
  24. člena ZVOP–1), ampak je le-ta lahko tudi ustna ali dana s posameznikovim konkludentnim ravnanjem (ravnanjem, iz katerega lahko nedvomno sklepamo na njegovo voljo), bistveno je, da je iz nje mogoče nedvomno sklepati na posameznikovo privolitev (
  25. točka
  26. člena ZVOP–1).Kot druga možna pravna podlaga se lahko izkaže tretji odstavek
  27. člena ZVOP-1, ki določa, da se ne glede na prvi odstavek
  28. člena ZVOP-1 lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Svet delavcev bi torej moral izkazati, da je snemanje sej sveta delavcev za njegove interese dejansko pomembno, pri tem pa izkazati, da njegovi interesi prevladajo nad interesi snemanih. IP poudarja, da mora v tem primeru upravljavec izkazati in argumentirati, da je snemanje sej potrebno in zakaj. Zgolj dejstvo, da se seje sveta delavcev snemanjo, namreč še ne opravičuje njihove hrambe in uporabe, temveč je za to potrebna pravna podlaga.Kot že omenjeno, je treba tudi pri obdelavi osebnih podatkov (tako pri osebni privolitvi kot na podlagi
  29. odstavka
  30. člena ZVOP-1), kar snemanje sej vsekakor je, upoštevati tudi namen snemanja sej. ZVOP-1 namreč v
  31. členu določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Hkrati pa je treba upoštevati načelo sorazmernosti iz
  32. člena ZVOP-1, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Po mnenju IP je sorazmerno, če bi se seje snemale zgolj za namene sestave prepisa oz. zapisnika vsebine seje. Po tem, ko bi na podlagi zvočnega posnetka seje pripravili zapisnik njene vsebine, bi se tako zvočni posnetek seje zbrisal ali drugače uničil. Kot namreč izhaja iz določbe
  33. člena ZVOP-1, se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Po izpolnitvi namena obdelave se osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. IP meni, da bi bil namen zvočnega snemanja seje izpolnjen, ko je zapisnik seje potrjen, takrat pa tudi preneha razlog hrambe zvočnega posnetka in ste dolžni ravnati po
  34. členu ZVOP-1.Kot že omenjeno, je pri snemanju seje treba upoštevati določila ZVOP-1, kadar pri snemanju nastaja zbirka podatkov (v tem primeru posnetkov). Zato IP opozarja, da v kolikor se obdelujejo osebni podatki (posnetki), ki niso del zbirke osebnih podatkov, upravljavca ne zavezujejo določbe ZVOP–1, vendar pa je omejen s pravico posameznika (snemanega) do zasebnosti, ki pa jo posameznik lahko uveljavlja pred pristojnimi sodišči (torej ne pri IP). Posameznik, ki je prepričan, da se s snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, lahko namreč v skladu z določbami
  35. člena Obligacijskega zakonika od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice ter zahteva odškodnino (npr. po
  36. členu (denarna odškodnina) oziroma
  37. členu (kršitev dostojanstva) tega zakonika). Neupravičeno zvočno snemanje je sicer tudi kaznivo dejanje po
  38. členu Kazenskega zakonika.Glede vprašanja, ali lahko predstavniki poslovodstva snemanje sej sveta delavcev zavrnejo, IP ugotavlja, da navedeno ne sodi v pristojnost IP. Kljub temu IP meni, da lahko svet delavcev sam odloči in tudi v svojem poslovniku uredi način poteka sej in vodenja zapisnika. Hkrati pa
  39. člen Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – ZArbit; v nadaljevanju ZSDU) določa, da člani sveta delavcev ne smejo biti ovirani oziroma jim ne sme biti onemogočeno opravljanje njihovih aktivnosti v svetu delavcev, kot tudi ne njihovo redno delo. Pri tem pa ni zanemarljivo, da je delodajalec tisti, ki krije nujne stroške za delo sveta delavcev, kar vključuje najmanj stroške potrebnih prostorov za seje, sprejem strank in delo poklicnih članov sveta delavcev, stroške materialnih sredstev, ki jih svet delavcev uporablja in stroške administrativnega osebja za delo sveta delavcev (prvi odstavek
  40. člena ZSDU). Lep pozdrav,Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. pooblaščenkaPripravila: Monika Voga, univ.dipl.prav., Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.