← Slovenija

Snemanje sestankov - IPRS

Snemanje sestankov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.01.2021 Številka: 07121-1/2021/123 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Pravne podlage, Snemanje sej in javnih dogodkov Na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: IP) ste naslovili vprašanje, ali mora delodajalec javiti ostalim udeležencem, če izve, da je sodelavec zvočno snemal sestanke (brez vednosti delodajalca in udeleženih), ter ali jih mora obvestiti v primeru, da gre za video posnetek. Delodajalec je za dejstvo, da se je izvajalo snemanje, izvedel ob zaslišanju sodelavca, ko je ta prijavil svojega nadrejenega zaradi mobinga. Sodelavec je podal tudi odškodninski zahtevek, v katerem je navedel, da je dogodke snemal in da kot dokaz obstajajo zvočni posnetki. Posnetki so bili narejeni na skupnih sestankih, kjer vas je bilo več prisotnih, nihče pa ni vedel, da se sestanek snema in nihče v snemanje ni privolil. Zanima vas, ali mora delodajalec obvestiti osebe, ki so bile posnete, da je njihov zaposlen (brez navedbe imena in priimka) nezakonito, brez vednosti delodajalca snemal sestanke, ter, ali mora delodajalec posnetim osebam, če same to zahtevajo, povedati, kateri sestanki so se snemali in kdo jih je snemal. Ali je razlika, če delodajalec ugotovi, da je do mobinga prišlo ali da do mobinga ni prišlo? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov oziroma ustreznosti konkretnega ravnanja upravljavca ne more presojati in konkretnega odgovora ne more podati. Zato vam v nadaljevanju podajamo splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov. IP je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
  8. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a; v nadaljevanju: URS). Primer, v zvezi s katerim zastavljate vprašanje, se najverjetneje dotika širšega pojmovanja zasebnosti, ki je opredeljen v
  9. členu URS, skladno s katerim je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. V tem kontekstu se zasebnost posameznika varuje v postopkih pred sodišči (ki bodo opisani v nadaljevanju tega mnenja), ki so tudi edina pristojna presojati oziroma odločati o (ne)zakonitosti predloženih dokazov, posamezniki pa morebitne kršitve lahko uveljavljajo v okviru teh postopkov. Skladno s členom 55

(3)Splošne uredbe o varstvu podatkov IP kot nadzorni organ ni pristojen za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ. Glas posameznika (oziroma tudi njegova podoba v primeru video snemanja) vselej pove več kot le na primer zapis njegovih besed, zato ni dvoma, da snemanje pomeni poseg v zasebnost oziroma varstvo osebnih podatkov, ter da je takšen poseg dopusten le na podlagi ustreznega pravnega temelja. Splošna uredba o varstvu podatkov zakonite pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov določa v členu 6
(1). Iz vašega vprašanja izhaja, da je delodajalec za snemanje sestankov oziroma obstoj zvočnih posnetkov izvedel naknadno (ko je bilo snemanje že izvedeno) in da je torej drug delavec sestanke snemal brez njegove vednosti (kakor tudi brez vednosti vseh ostalih udeleženih). Če je snemanje potekalo torej brez vloge delodajalca, ampak v imenu tretje osebe (enega od delavcev), potem delodajalca v primeru snemanja ni mogoče šteti za upravljavca osebnih podatkov posnetih oseb, in zoper njega slednje ne morejo izvajati pravic iz poglavja III Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (na primer pravice do dostopa iz člena 15 ali pravice do izbrisa iz člena 17). V primeru, da bi delodajalec posnetek oziroma posnetke sestankov hranil v svojih zbirkah (ne glede na to, ali jih je napravil sam ali kdo drug), pa bi ga najverjetneje lahko obravnavali kot upravljavca, za katerega bi veljala tudi obveznost uresničevanja pravic posameznikov iz prej omenjenega poglavja Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na splošno zvočno in/ali slikovno snemanje (na primer sestanka) neke zaključene skupine ljudi načeloma ne sme potekati brez vedenja in soglasja udeleženih posameznikov. O snemanju morajo biti obveščeni vnaprej, privolitev v snemanje mora izpolnjevati vse pogoje iz člena 7 Splošne uredbe o varstvu podatkov, poleg tega pa mora tisti, ki je odgovoren za snemanje, kot upravljavec osebnih podatkov posameznikom zagotoviti vse potrebne informacije po členu 13 Splošne uredbe o varstvu podatkov, med katerimi so na primer tudi informacije o namenu in pravni podlagi snemanja, roku hrambe posnetka, morebitnih uporabnikih osebnih podatkov itd. V nasprotnem primeru ima posameznik možnost zoper osebo, ki je zvočne ali slikovne posnetke brez njegove vednosti in privolitve napravila, uporabiti tudi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja, in sodijo v že omenjeno pristojnost sodišč. Tako je posameznik, ki neupravičeno snema druge, lahko podvržen odškodninski tožbi (
  1. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631) ali uvedbi kazenskega postopka zaradi možnega kaznivega dejanja neupravičenega zvočnega snemanja (
  2. člen Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20; v nadaljevanju: KZ-1) ali slikovnega snemanja (
  3. člen KZ). Kazenski pregon se v slednjih dveh primerih začne na predlog oziroma na zasebno tožbo (in ne po uradni dolžnosti). Svetujemo vam, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Več o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih si lahko preberete v smernicah IP Kako so moji podatki varovani v delovnem razmerju. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop. Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Pripravila: Mateja Telič, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.