Snemanje telefonskih pogovorov s strani javnega zavoda + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.08.2009 Številka: 0712-400/2009/2 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
- 2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali kot poseben socialnovarstveni zavod potrebujete kakšna dovoljenja, prijavo ali drugo dokumentacijo, če želite namestiti zvočni posnetek v telefonske aparate, ki bi opozarjal vse kličoče, da se pogovor zaradi zagotavljanja varnosti in povečane kvalitete dela, snema. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec ugotavlja, da snemanje komunikacij s strani javnega socialno varstvenega zavoda ni dovoljeno in bi bilo v nasprotju z določbami ZVOP-1 in ZEKom, saj je potrebno v javnem sektorju za obdelavo osebnih podatkov imeti podlago v zakonu. ZEKom pa po mnenju Pooblaščenca javnim socialno varstvenim zavodom ne daje dovoljenja za obdelavo osebnih podatkov v smislu prvega odstavka
- člena ZVOP-
- O b r a z l o ž i t e v: Snemanje telefonskih komunikacij Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) razume kot zbiranje osebnih podatkov tistih, ki komunikacijo opravljajo. S tem nastane zbirka osebnih podatkov. Peta točka
- člena ZVOP-1 določa, da je zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Nadalje določa, da je strukturiran niz podatkov tisti niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Poenostavljeno in ob apliciranju te določbe ZVOP-1 na primer telefonskih komunikacij, to pomeni, da je na primer ime in priimek ter naslov, ki bi ga v telefonski komunikaciji povedal posameznik, že zbirka osebnih podatkov, ker omogoča identifikacijo posameznika. Zbirka osebnih podatkov nastane tudi na podlagi zbiranja telefonskih številk, datuma in ure klica, saj tudi na ta način nastane struktura niza, na podlagi katerega je posameznik na enostaven način določljiv (z vpogledom v telefonski imenik). Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodijo javni socialno varstveni zavodi, ZVOP-1 določa v
- členu. Prvi odstavek tega člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V drugem odstavku istega člena je določeno, da nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Tretji odstavek omenjenega člena pa določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Podlaga za obdelavo teh osebnih podatkov je torej pogodbeno razmerje. V četrtem odstavku je določeno, da se ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V vašem primeru po mnenju Pooblaščenca na podlagi podatkov, ki ste jih posredovali, ne gre za nobenega od primerov navedenih v drugem do četrtem odstavku
- člena ZVOP-
- Niste nosilec javnega pooblastila na podlagi zakona – nosilec javnega pooblastila po Zakonu o socialnem varstvu (Ur.l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; ZSV) je Skupnost socialno varstvenih zavodov Slovenije, niste pogodbeni obdelovalec osebnih podatkov, niti ne gre za obdelavo osebnih podatkov, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja. Zaradi navedenega, je bilo potrebno za izdelavo tega mnenja ugotoviti ali vam obdelavo osebnih podatkov morda dovoljuje kateri od področnih zakonov. Pooblaščenec pojasnjuje, da samo snemanje telefonskih pogovorov podrobneje ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/2004, 86/2004, v nadaljevanju ZEKom), pravica do komunikacijske zasebnosti pa je zajeta že v ustavnih določilih (
- in
- člen Ustave RS - Ur.l. RS, št. 33I/1991-I- s spremembami in dopolnitvami; Ustava RS). Ustavno sodišče je v odločbi z dne 13.4.1995, opr. št. Up 32/94, in z dne 7.10.2004, opr. št. Up-472/02, definiralo obseg pravice do svobodnega komuniciranja kot dela pravice do zasebnosti po
- členu in
- odstavku
- člena Ustave. V skladu s to odločbo ima vsakdo pravico do lastnega glasu, da odloči, kdo lahko sliši njegovo sporočilo po telekomunikacijah, ali sme sporočilo poslušati še kdo drug poleg sogovornika, zlasti pa tudi, ali bo glas (sporočilo) posnet. Posnetek glasu namreč daje oblast nad glasom drugega, ker omogoča reprodukcijo. Pravica do glasu ni odvisna od vsebine pogovora. Odgovor na vaše vprašanje je tako mogoče najti v ZEKom, ki v petem odstavku
- člena določa, da so vse oblike nadzora oziroma prestrezanja, kot so poslušanje, prisluškovanje, snemanje, shranjevanje in posredovanje komunikacij prepovedane, razen v primerih, ki jih navedeni odstavek taksativno navaja in se nanašajo na operaterje. V šestem odstavku
- člena ZEKom nadalje določa, da naročnik ali uporabnik lahko komunikacijo snema, vendar mora pošiljatelja oziroma prejemnika komunikacije o tem obvestiti ali pa delovanje snemalne naprave prilagoditi tako, da je o njenem delovanju pošiljatelj oziroma prejemnik komunikacije obveščen (npr. avtomatski odzivniki). Isti člen nadalje v sedmem odstavku določa, da je ne glede na določbe petega odstavka
- člena dovoljeno tudi snemanje komunikacij in z njimi povezanih podatkov o prometu v okviru zakonite poslovne prakse z namenom, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali katerikoli drugi poslovni komunikaciji, ali v okviru organizacij, ki sprejemajo klice v sili, zaradi njihove registracije, identifikacije in reševanja. Iz navedenih določb po mnenju Pooblaščenca ni jasno razvidno ali je snemanje telefonske komunikacije po predhodnem obvestilu iz šestega odstavka
- člena ZEKom dovoljeno le za namene iz sedmega odstavka
- člena ZEKom ali pa je morda snemanje telefonskega pogovora na podlagi predhodnega obvestila dovoljeno v vseh situacijah. Pooblaščenec je tako za interpretacijo navedenih določb ZEKom preveril, kaj o tem vprašanju določa Direktiva 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne
- julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva 2002/58/ES). Direktiva 2002/58/ES v
- točki Preambule določa, da je treba zaupnost sporočil zagotoviti tudi v zakoniti poslovni praksi. Kadar je potrebno in zakonsko dovoljeno, se sporočila lahko snemajo zato, da služijo kot dokaz o trgovinskih poslih. Za tako obdelavo se uporablja Direktiva 95/46/ES. Stranke v komunikaciji morajo biti predhodno obveščene o snemanju, njegovem namenu in trajanju hranjenja posnetka. Posneto sporočilo je treba čim prej izbrisati, v vsakem primeru pa najpozneje do izteka dobe, v kateri se posel lahko zakonito izpodbija. Snemanje komunikacij je torej po določbah Direktive 2002/58/ES po predhodnem obvestilu izjemoma dovoljeno, v kolikor gre za namen zagotavljanja dokazov o tržnih transakcijah ali drugih poslovnih komunikacijah oziroma ostalih komunikacij, ki so določene v sedmem odstavku
- člena ZEKom, medtem ko snemanje za druge namene, kljub predhodnemu obvestilu, glede na vsebino Direktive 2002/58/ES, ni dovoljeno. Iz navedenega izhaja, da snemanje komunikacij s strani javnega socialno varstvenega zavoda ni dovoljeno in bi bilo v nasprotju z določbami ZVOP-1 in ZEKom, saj je potrebno v javnem sektorju za obdelavo osebnih podatkov imeti podlago v zakonu. ZEKom pa po mnenju Pooblaščenca javnim socialno varstvenim zavodom ne daje dovoljenja za obdelavo osebnih podatkov v smislu prvega odstavka
- člena ZVOP-
- Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026