Snemanje vozil in obdelava podatkov iz registra vozil za namene doktorske naloge + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.06.2011 Številka: 0712-1/2011/1410 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Prejeli smo vašo prošnjo za mnenje glede snemanja vozil. Ste doktorska kandidatka in pripravljate doktorsko nalogo s področja onesnaženja zraka s črnim ogljikom oz. ogljičnimi delci. Iz meritve koncentracije teh delcev so razvidni številni podatki o aktivnosti virov onesnaženja zraka, saj ti delci nastajajo le pri zgorevanju ogljičnih goriv. V Sloveniji je onesnažen zrak v mestih velik problem – 24–urna mejna koncentracija PM10 za varovanje ljudi 50 mg/m3 je lahko presežena največ 35 krat v koledarskem letu, letos je bila ta v samo treh mesecih presežena že na 8 od 14 merilnih mest, do konca leta pa bo zelo verjetno omejitve presegla še na treh. Del doktorske naloge bo ugotoviti prispevke onesnaženja zraka iz prometa. Z meritvami izpustov posameznih vozil v realnih pogojih lahko o teh prispevkih bi lahko izvedeli bistveno več, če bi imeli več informacij o vozilih, ki jih boste izmerili. Zato vas zanima, ali lahko ob cesti, kjer boste merili izpuste posameznih vozil, vzpostavite video nadzor prometa. Prav tako želite vedeti, ali bi se dalo za namen raziskave dobiti podatke o posameznih vozilih iz evidence registriranih vozil. To pomeni, da bi na mestu vzorčenja zbirali registracijske številke mimoidočih vozil, potem pa iz evidenc registriranih vozil pridobili podatke o vozilu. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Po mnenju Pooblaščenca ni dopustna obdelava posnetkov mimoidočih vozil, saj za to ni mogoče predhodno pridobiti privolitve vseh posameznikov, ki bi se v trenutku snemanja lahko nahajali v območju zajema posnetkov. Prav tako pa nimate pravne podlage za pridobitev podatkov iz evidenc registriranih vozil na podlagi registrskih številk. O b r a z l o ž i t e v:
- Snemanje mimoidočih vozil Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov daje
- čl. ZVOP-1, po katerem se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je v skladu z določbami
- čl. ZVOP-1, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Glede na navedeno, torej upravljavec posnetkov mimoidočih vozil ne bi smel pridobivati niti jih nadalje obdelovati, v kolikor tega izrecno ne določa zakon oz. v kolikor za to nima privolitve posameznikov. V konkretnem primeru noben zakon ne daje upravljavcu pravne podlage za obdelavo posnetkov osebnih vozil posameznikov, lahko pa bi šteli, da je privolitev v takšno obdelavo konkludentno dana, če so bili posamezniki vnaprej seznanjeni s tem, da se bo na določenem območju v določenem času opravljal zajem posnetkov, pa so se kljub temu odločili, da se bodo v tem času gibali na snemanem območju. V skladu z določbami
- člena ZVOP-1 mora biti namreč posameznik o obdelavi njegovih osebnih podatkov vnaprej obveščen. Primerjalno podobno ureditev najdemo v zakonski ureditvi videonadzora (
- čl, ZVOP-1), kjer je pridobivanje vnaprejšnjih osebnih privolitev posameznikov realno neizvedljivo, zato je določen režim vnaprejšnjega obveščanja posameznikov o videonadzoru. Tako drugi odstavek
- člena ZVOP-1 določa, da mora oseba, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo, ki mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Z objavo takšnega obvestila se namreč glede na določbe četrtega odstavka
- člena ZVOP-1 šteje, da je posameznik obveščen o obdelavi osebnih podatkov po
- členu ZVOP-
- Obvestilo pa mora seveda vsebovati tudi vse podatke, ki jih navaja tretji odstavek
- člena ZVOP-1, in sicer:
- da se izvaja videonadzor;
- naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
- telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Ob upoštevanju navedenega bi bil torej zajem posnetkov posameznikov na javnem prostoru dopusten, v kolikor bi lahko upravljavec (snemalec) zagotovil, da so posamezniki še preden vstopijo v območje zajema posnetkov, o tem obveščeni, in imajo tako možnost izbire glede tega, ali bodo v območje vstopili ali ne in bodo posledično na posnetkih ali ne. Kot navedeno zgoraj, mora biti obvestilo vidno in razločno objavljeno, saj je le tako posamezniku omogočeno, da se z njim dejansko seznani in ima resnično možnost izbire. V nasprotnem primeru se namreč ne more šteti, da je posameznik privolil v to, da se ga snema, in posledično upravljavec nima pravne podlage za obdelavo njegovih podatkov (posnetkov). Na tem mestu Pooblaščenec poudarja, da je praktično nemogoče, da bi upravljavec kljub še tako široki in vestni uporabi sredstev obveščanja (časopisi, internet, drugi mediji) lahko dosegel prav vsakega posameznika, ki bi se v določenem trenutku lahko nahajal na lokaciji zajema, zato ocenjuje, da v konkretnem primeru nikakor ne morete vnaprej pridobiti privolitve posameznikov za zajem posnetkov njihovih vozil (pridobitev njegovih osebnih podatkov).
- Pridobivanje podatkov iz evidence registriranih vozil Zakonsko podlago v smislu
- in
- člena ZVOP-1 predstavlja Zakon o varnosti cestnega prometa, ki v četrtem odstavku
- člena ZVCP-1 določa, da se osebni podatki, ki se vodijo v evidencah in registrih, ki so vzpostavljeni v skladu z ZVCP-1, vodijo zaradi obdelave podatkov, pomembnih za izvajanje ZVCP-1, za vozila, voznike in varnost v cestnem prometu. Vodijo se tudi zaradi njihovega pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo v zvezi s svojim delom te podatke pravico pridobiti. Glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka
- člena ZVCP-1, pa imajo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), policija, upravna enota in ministrstvo za promet, v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil, vozilih, prekrških in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih kaznih in ukrepih. Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, lastnikih motornih in priklopnih vozil in vozilih, ki jih potrebujejo v zvezi s svojim delom pri izvajanju tega zakona in podzakonskih aktov, izdanih na njegovi podlagi, imajo pravico pridobiti in uporabljati tudi drugi organi in organizacije, kadar izvajajo javna pooblastila. Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobivati in uporabljati tudi organizacije, ki so z javnim razpisom izbrane za izdelavo in personalizacijo vozniških dovoljenj. Organi in organizacije, ki zbirajo podatke, potrebne za izvajanje tega zakona, morajo brezplačno poslati te podatke navedenim organom in organizacijam. Iz navedenih določb ZVCP-1 torej ne izhaja, da bi imele pravno podlago za pridobitev podatkov o lastništvu vozil tudi tretje osebe za npr. potrebe opravljanja raziskave. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026