Snemanje voznikov med delom + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.11.2021 Številka: 07121-1/2021/2186 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem vas zanima, kje v zakonodaji je določeno, da se zaposlenih med delom ne sme snemati. Pojasnjujete, da želi vaša stranka namestiti kamere v kabine voznikov, da bi lahko nadzorovala zaposlene med delom. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da je videonadzor na delovnem mestu urejen v
- členu ZVOP-1 in je dovoljen samo v izjemnih primerih. ZVOP-1 v
- členu določa:
(1)Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi.
(2)Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prejšnjega odstavka.
(3)Prepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.
(4)Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora po tem členu vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju.
(5)Pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu.
(6)Na področju obrambe države, obveščevalno-varnostne dejavnosti države in varovanja tajnih podatkov se ne uporabljata četrti in peti odstavek tega člena. Po določbi prvega odstavka
- člena ZVOP-1 je možno opravljanje videonadzora znotraj delovnih prostorov le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno zaradi varnosti ljudi ali premoženja, ali pa, če je treba varovati tajne podatke stopenj tajnosti tajno ali strogo tajno ter poslovno skrivnost, teh namenov pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Posledično mora izvajalec videonadzora v vsakem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da zaposleni ne bi bili podvrženi snemanju, torej, ali je uvedba videonadzora zares sorazmerna v ožjem smislu. Zaradi invazivnosti posega v zasebnost delavca zakonodajalec postavlja zelo stroge pogoje za vzpostavitev videonadzora znotraj delovnih prostorov. Navedeni standard “nujno potrebno” se torej razlikuje od standarda “potrebno” za npr. uvedbo videonadzora za dostop v službene prostore (
- člen ZVOP-1) ter vhode v večstanovanjske stavbe (
- člen ZVOP-1). Izvajalec videonadzora mora takšno nujno potrebnost izkazati v pisnem aktu za uvedbo videonadzora (običajno interni pravilnik), kjer predpiše tudi ustrezne tehnične organizacijske ukrepe, kot so pogoji pregledovanja posnetkov, kdo ima dostop, kako se zagotavlja sledljivost pregledovanja, itd. Iz vašega dopisa ni razvidno, zakaj naj bi bila uvedba videonadzora s strani vaše stranke dejansko nujna in ali obstajajo milejši ukrepi. Če ti ostri pogoji niso izpolnjeni, kar bo na splošno za snemanje voznikov težko izkazati, če ne gre res za neke posebne situacije, potem uvedba videonadzora ne bo zakonita. Tudi v primeru, da bi vzpostavitev videonadzora bila zakonita, ni dovoljeno redno in brez posebnega razloga pregledovati videoposnetke delavcev ter na ta način nadzorovati njihovo delo in obnašanje. Takšno ravnanje je nezakonito. Pregled videoposnetkov bi lahko bil dopusten npr. v primerih, ko bi bila zaznana kršitev delavčevih obveznosti, ko bi bil ocenjen čas kršitve in bi se ciljni videoposnetek dogodka, ki predstavlja kršitev v skladu z namenom videonadzora, uporabil v dokazne namene kršitve. IP je na temo videonadzora nad zaposlenimi napisal že več mnenj. Mnenja so dostopna prek iskalnika https://www.ip-rs.si/vop (označite rubriko Delovna razmerja ali Video in avdio nadzor ali v iskalnik vpišite geslo kot npr. snemanje zaposlenih). V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., asistentka svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026