Snemanje zaposlenih na delovnem mestu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.06.2017 Številka: 0712-1/2017/1197 Kategorije:Delovna razmerja, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Delovna razmerja, Video in avdio nadzor Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri nas prosite za mnenje o snemanju na delovnem mestu, kot navajate pri delodajalcu iz javnega sektorja. Zanima vas, ali vas delodajalec lahko snema en delovni dan med delom, da bi videl, ali potrebujejo enega ali več zaposlenih za opravljanje določenega dela. Posneti želijo delo zaposlenih na vsakem delovnem mestu (približno 20 do 30 minut), vas pa bi snemali en delovni dan. Zanima vas, ali lahko snemanje odklonite.V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju opredeljuje
- člen ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Zakonsko podlago v smislu prvega odstavka
- člena ZVOP-1 v primeru obdelave osebnih podatkov zaposlenih določata predvsem ZEPDSV in ZDR-1, glede izvajanja videonadzora pa ZVOP-1 (členi 74-77).Vsak osebni podatek, ki ga delodajalec namerava obdelovati mora biti torej relevanten in nujen z vidika uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, česar pa v vašem primeru ni mogoče trditi. Prav tako na podlagi veljavnih določb o dopustnosti izvajanje videonadzora ni najti pravne podlage za opisano snemanje. Glede na vaš opis zadeve IP zato meni, da ni najti pravne podlage, da bi delodajalec snemal zaposlene pri delu na opisan način. Informacijski pooblaščenec pa ne more na podlagi zgolj vašega dopisa ugotoviti, ali je šlo v konkretnem primeru za prekršek po ZVOP-
- To bi lahko storil le v primeru uvedbe postopka inšpekcijskega nadzora. Če menite, da je prišlo do prekrška po ZVOP-1, lahko podate prijavo pri Informacijskem pooblaščencu.O b r a z l o ž i t e v:Uvodoma IP navaja, da gre za videonadzor v smislu ZVOP-1 le takrat, kadar pri izvajanju videonadzora nastane zbirka videoposnetkov, kajti pristojnost IP v zvezi z obdelavo osebnih podatkov je podana le takrat, kadar se osebni podatek nahaja v zbirki osebnih podatkov oziroma so osebni podatki namenjeni vključitvi v zbirko ter gre za obdelavo tovrstnih osebnih podatkov. V skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 je zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Glede na vaš opis, bi vas delodajalec snemal le en dan, zaradi česar po mnenju IP najverjetneje tudi ne gre za videonadzor v smislu določb ZVOP-
- Vendarle pa IP meni, da gre za obdelavo osebnih podatkov po ZVOP-1, saj delodajalec obdeluje druge vaše osebne podatke (in osebne podatke vaših sodelavcev) v okviru zbirke podatkov. Pri tem se zato enodnevno snemanje vašega dela šteje za obdelavo osebnih podatkov po ZVOP-1.Osebne podatke v javnem sektorju (kamor po vaših navedbah sodi vaš delodajalec), se skladno s prvim odstavkom
- člena ZVOP-1 lahko obdeluje samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zakonsko podlago v smislu navedene določbe ZVOP-1 urejata Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljnjem besedilu ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17, v nadaljnjem besedilu ZDR-1). Medtem ko slednji v prvem odstavku
- člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ZEPDSV izrecno določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali posameznicah ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago.Delodajalec lahko torej vaše osebne podatke obdeluje le, če je to določeno s tem ali drugim zakonom (npr. ZEPDSV) ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. IP ni znan zakon (vključno z ZEPDSV), ki bi delodajalcu dajal pravno podlago za snemanje dela zaposlenih za namene ugotovitve, koliko dela je zaposleni opravil. Prav tako pa IP meni, da v primeru, kot ga opisujete, snemanje zaposlenih ni potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, kot to določa ZDR-
- Glede na navedeno, IP meni, da delodajalec v konkretnem primeru najverjetneje nima pravne podlage za snemanje dela zaposlenih. IP pa ne more z gotovostjo trditi, da je ravnanje delodajalca nedopustno le na podlagi vašega opisa dogodka. Z gotovostjo bi IP lahko ugotovil, ali je prišlo do kršitve določb ZVOP-1 šele ob uvedbi postopka inšpekcijskega nadzora. Če menite, da je prišlo do kršitve določb ZVOP-1, lahko podate prijavo pri nas (https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlozitev-prijave/).IP še dodaja, da snemanje zaposlenih v primeru, kot ga opisujete, ne bi bilo dopustno niti, če bi se štelo, da gre za izvajanje videonadzora. Kot namreč izhaja iz mnenja IP št. 0712-113/2006/2 (dostopno na naši spletni strani preko iskalnika mnenj na povezavi: https://www.ip-rs.si/vop/), lahko delodajalec videonadzor znotraj delovnih prostorov izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. V primeru, ki ste ga opisali, bi se snemanje izvajalo za ugotavljanje, koliko ljudi je treba zaposliti, zaradi česar IP meni, da izvedba videonadzora v ta namen ne bi bila dopustna.Na koncu pa IP še izpostavlja, da morajo biti glede na določbo
- člena ZVOP-1 osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo načelo sorazmernosti). Ob upoštevanju načela sorazmernosti je treba v vsakem konkretnem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da zaposlenih ne bi snemali. Na pravico delavcev do zasebnosti na delovnem mestu je opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v primeru Halford v. Združeno kraljestvo (25.06.1997, Reports 1997-III) med drugim zapisalo, da oseba zasebnost upravičeno pričakuje tudi na delovnem mestu. V upanju, da ste dobili odgovor na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Pripravila: Maja Lubarda, univ. dipl. prav., svetovalka pri IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026