Snemanje zaposlenih v raziskovelne namene - IPRS

Snemanje zaposlenih v raziskovelne namene + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.09.2006 Številka: 0712-202/2006/2 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Spoštovana,prejeli smo vaš zgoraj navedeni dopis. Sprašujete nas, ali je dovoljeno snemati zaposlene v raziskovalne namene brez njihovega dovoljenja. Navajate tudi, da snemanje poteka z dovoljenjem delodajalca, ki posnetkov ne posreduje tretjim osebam, ampak jih uporabi zgolj za izboljšanje kakovosti svojih storitev oziroma za izobraževanje svojega osebja. Pojasnjujete, da je osebje o poteku in rezultatih raziskave sicer obveščeno, vendar nima natančnih podatkov o času izvajanja raziskave. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi
6. člena ZInfP, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
7. členu Ustave RS. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
8. odstavek
9. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (
10. člen ZVOP-1). Ad1) V zvezi s prejetimi vprašanji vas najprej seznanjamo s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zakonito izvajanje videonadzora:
11. Splošni pogoji v zvezi z izvajanjem videonadzoraPo določbah
12. člena ZVOP-1 mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora obvezno vsebovati naslednje informacije:
13. da se izvaja videonadzor;
14. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
15. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.Videonadzorni sistem mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb.Pooblaščenec pripominja, da se videonadzor v smislu določil ZVOP-1 izvaja le, če so posamezniki, ki se nahajajo v video nadzorovanemu območju, določni ali določljivi, torej prepoznavni. Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami
16. in
17. člena ZVOP-1 v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ter zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz
18. člena ZVOP-
19. Pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami
20. člena ZVOP-1 v notranjih aktih določiti tudi osebo, ki je odgovorna za evidenco videonadzornega sistema, ter osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci videonadzornega sistema. Po določbah
21. člena ZVOP-1 mora pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor zagotoviti tudi evidenco, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz evidence videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je možno zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov. Po določbah
22. člena ZVOP-1 mora izvajalec videonadzora za evidenco videonadzornega sistema vzpostaviti tudi katalog zbirke osebnih podatkov ter podatke iz kataloga zbirke osebnih podatkov skladno z določbami
23. člena ZVOP-1 posredovati nadzornemu organu za varstvo osebnih podatkov, o čemer je mogoče več prebrati na spletnih straneh Informacijskega pooblaščenca (www.ip-rs.si).
24. Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore (
25. člen ZVOP-1)Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore se skladno z določbami
26. člena ZVOP-1 lahko izvaja, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drug pristojen oziroma pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Uvedba videonadzora se lahko določi tudi z zakonom ali s predpisom, sprejetim na njegovi podlagi.Videonadzor se lahko izvaja le na takšen način, da se ne more izvajati niti snemanje notranjosti stanovanjskih stavb, ki nimajo vpliva na dostop do njihovih prostorov, niti snemanje vhodov v stanovanja.O izvajanju videonadzora je potrebno pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega ali zasebnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.Zbirka osebnih podatkov v zvezi z nadzorom dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko vsebuje posnetek posameznika (slika oziroma glas), datum in čas vstopa in izstopa iz prostora, lahko pa tudi osebno ime posnetega posameznika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številko in podatke o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter razlogu vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo poleg ali s posnetkom videonadzornega sistema. Osebni podatki oziroma posnetki se lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače.
27. Videonadzor znotraj delovnih prostorov (
28. člen ZVOP-1)Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati prej navedene interese.Prepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorih posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Na področju obrambe države, obveščevalno-varnostne dejavnosti države in varovanja tajnih podatkov, delodajalcu ni potrebno pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov pisno obvestiti zaposlenih, prav tako pa se mu tudi ni potrebno posvetovati z reprezentativnim sindikatom.Ad 2) Glede na zgoraj navedene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zakonito izvajanje videonadzora, Informacijski pooblaščenec zaključuje, da delodajalec sme izvajati videonadzor nad zaposlenimi samo v primerih in pod pogoji, ki jih določa ZVOP-
29. Razlog, ki ga navajate, torej ''za raziskovalne namene'' je preohlapen oziroma ni določen v zgornjih zakonskih določbah. Zato ocenjujemo, da v primeru, da nastaja zbirka osebnih podatkov (predvsem da so zaposleni določeni oziroma določljivi), za tovrstno izvajanje video snemanja ni zakonske podlage.Morebitno kršitev in nedovoljen poseg v vašo zasebnost lahko prijavite našemu uradu, ki bo uvedel inšpekcijski nadzor. Za to nam morate seveda posredovati več podatkov o kršitelju.Tudi sicer pa snemanje brez posameznikovega dovoljenja lahko predstavlja podlago za storilčevo kazensko odgovornost. Po
30. členu Obligacijskega zakonika (Ur.l. RS, št. 83/01) lahko posameznik zoper storilca vloži tožbo na sodišče ali drugi pristojni organ, ki odredi prenehanje dejanja (videonadzora), s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Predvidene so tudi denarne kazni. Podobno navaja tudi
31. člen Kazenskega zakonika (Ur.l. RS, št. 95/04), ki določa, da se tisti, ki neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in s tem občutno poseže v njegovo zasebnost, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026