Snemanje zvoka v službenih prostorih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.03.2009 Številka: 0712-2/2009/292 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Prejeli smo vaše elektronsko sporočilo z dne
- V sporočilu navajate, da naj bi delodajalec v službene prostore poleg že obstoječega videonadzora, namestil tudi snemanje zvoka (mikrofon + snemalnik). Sprašujete ali je taka instalacija in snemanje zvoka zakonsko dovoljeno. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec zaključuje, da bi delodajalec v delovne prostore lahko namestil mikrofon in snemalnik, če bi bilo zvočno snemanje delavcev potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti z delovnega razmerja. V nasprotnem primeru (in zgolj če gre za zasebni sektor) lahko delodajalec v službene prostore, poleg že obstoječega videonadzora, namesti še snemanje zvoka, če pridobi osebno privolitev vseh delavcev, ki pa nikakor ne sme biti izsiljena. Če delavec v obdelavo osebnih podatkov ne privoli, to ne sme imeti posledic za delovno razmerje. Osebni podatek je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je v skladu z
- točko
- člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana. Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
- točko
- odstavka
- člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Pooblaščenec poudarja, da ZVOP-1, kot je to razbrati iz njegovih uvodnih določil in
- in
- točke
- člena ZVOP-1, varuje osebne podatke, ki so del zbirke ali so vključitvi vanjo namenjeni. Pri tem Pooblaščenec ugotavlja, da je posnetek, kadar so glasovi in vsebina na posnetku prepoznavni, oz. se dá na njihovi podlagi določiti posameznika, zbirka osebnih podatkov, sam potek snemanja, torej zvočnega zapisovanja na medij, pa postopek vključevanja glasu in vsebine v zbirko osebnih podatkov – posnetek. ZVOP-1 v
- členu nadalje določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je obdelava določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Obdelava osebnih podatkov je v skladu z
- odstavkom
- člena ZVOP-1 dopustna tudi v primeru, ko je posameznik z zasebnim sektorjem sklenil pogodbo ali pa je z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Potrebno pa je še poudariti, da je področje delovnega prava specialno urejeno za javni in zasebni sektor v posebnih zakonih. Delodajalci morajo, ne glede na to, ali se uvrščajo v javni ali zasebni sektor, osebne podatke zaposlenih obdelovati na podlagi zakona in le izjemoma na podlagi osebne privolitve zaposlenega (le osebne podatke, ki niso vezani na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, nepodano soglasje s strani delavca za obdelavo tovrstnih osebnih podatkov, pa ne sme imeti posledic za delovno razmerje). V delovnih razmerjih obstaja izrazita neenakost moči strank, zato zakonodajalec na tem področju ne dopušča avtonomije strank. Zakonodajalec je zato zaradi varstva interesa šibkejše stranke (zaposlenega), z zakonom predpisal in omejil obdelavo osebnih podatkov tudi na področju zasebnega sektorja. Namen delovnopravne zakonodaje je zavarovanje delavca oziroma posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Delodajalec mora namreč, že po določbi
- člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR), varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Po določbi
- odstavka
- člena ZDR se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Iz
- odstavka istega člena izhaja, da lahko osebne podatke delavcev zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Prav tako se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ni več zakonske podlage, takoj zbrisati in prenehati uporabljati (
- odstavek
- člena). V
- odstavku
- člena ZDR je konkretizirano načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Ker navedena določba
- člena ZDR dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez izrecne podlage v zakonu, lahko delodajalec od delavca sicer zahteva določene osebne podatke, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, za kateri namen določene osebne podatke potrebuje. Če delodajalec tega ne naredi, podatkov od delavca ne sme zahtevati. Kot temelj zakonske ureditve varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih je poleg ZDR potrebno izpostaviti tudi Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006; v nadaljevanju ZEPDSV), ki določa evidence, ki jih mora o svojih zaposlenih voditi delodajalec ter podatke, vključene v te evidence. Evidence, ki jih lahko delodajalci vodijo na področju dela in socialne varnosti, so eksplicitno določene v
- členu ZEPDSV in sicer: - evidenca o zaposlenih delavcih; - evidenca o stroških dela; - evidenca o izrabi delovnega časa in - evidenca o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da v ZEPDSV ni določbe, ki bi dopuščala delodajalcu, da vodi zbirko zvočnih posnetkov delavcev. Delodajalec tako lahko osebne podatke delavcev zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo, če je to določeno z ZDR ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Malo verjetno je, da bi bilo lahko zvočno snemanje delavcev potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti z delovnega razmerja, zato Pooblaščenec ugotavlja, da lahko delodajalec, v službene prostore, poleg že obstoječega videonadzora, namesti še snemanje zvoka (mikrofon in snemalnik), vendar le v primeru, če pridobi osebno privolitev vseh delavcev (če gre za zasebni sektor), ki pa nikakor ne sme biti izsiljena. Če pa delavec v obdelavo osebnih podatkov ne privoli, to ne sme imeti posledic za delovno razmerje. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026