Socialna kartica prosilcev pomoči pri humanitarnih organizacijah - IPRS

Socialna kartica prosilcev pomoči pri humanitarnih organizacijah + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.05.2009 Številka: 0712-239/2009/2 Kategorije:Občine --> Kategorije: Občine Spoštovani, dne
4. 2009 smo prejeli vašo elektronsko pošto, v kateri nas prosite za mnenje glede uvedbe t.i. socialne kartice. Humanitarne organizacije, ki delujejo na občinskem nivoju: ..., se strinjate z uvedbo socialne kartice, na kateri bi bila zavedena pomoč, ki jo je posamezni občan prejel (npr.
6. 2009 prehrambeni paket 2 kom ... žig,
8. 2009 plačilo položnic v višini 25 € ... žig, ipd.). Pri tem razmišljate o treh možnostih:
9. Kartica bi se glasila na ime in priimek občana brez ostalih podatkov;
10. Na kartici bi bil naveden samo EMŠO občana, brez vseh ostalih podatkov;
11. Na kartici bi bila navedena zaporedna številka kartice (1, 2, 5) humanitarnim organizacijam in sindikatu pa bi bil poznan prejemnik pomoči pod določeno zaporedno številko. Kartico želite uvesti, da bi preprečili primere, ko posamezniki prejemajo od različnih humanitarnih organizacij izdatno mesečno pomoč, za posameznike, ki pri iskanju pomoči niso preveč vešči, pa le-te običajno zmanjka. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
12. točke prvega odstavka
13. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
14. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pooblaščenec za predlagano rešitev ni našel zakonske podlage. Zaradi dejstva, da se humanitarna pomoč podeljuje osebam v stiski, ki so takšne pomoči potrebne in je potrebno vzeti v obzir možnost, da bi bile za prejem pomoči pripravljene tudi privoliti v obdelavo njihovih osebnih podatkov, čeprav tega resnično ne bi želele, pa je Pooblaščenec odklonilen tudi glede predlagane obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve, saj je vprašljiva pravna in dejanska prostovoljnost takšne izjave volje.. O b r a z l o ž i t e v: Glede na podatke iz vašega dopisa je v konkretnem primeru bistvenega pomena vprašanje, ali imajo posamezne humanitarne organizacije (npr. ...) pravno podlago za vpogled v podatke posameznika o tem, ali je prejel humanitarno pomoč pri drugi organizaciji (npr. ...). Vpogled v podatke predstavlja glede na določbe
15. točke
16. člena obdelavo osebnih podatkov, zato se postavlja vprašanje, ali ima ena humanitarna organizacija pravico obdelovati osebne podatke posameznika o tem, ali in kakšno humanitarno pomoč je prejel od druge humanitarne organizacije. Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov daje
17. čl. ZVOP-1, po katerem se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Humanitarne organizacije načeloma sodijo v zasebni sektor. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju določa
18. člen ZVOP-1, po katerem se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Prav tako se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. V zasebnem sektorju pa se lahko osebni podatki obdelujejo tudi, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Pooblaščenec v veljavni zakonodaji ni našel zakonske podlage za predlagano socialno kartico oz. obdelavo osebnih podatkov o prejemanju humanitarne pomoči posameznika s strani drugih humanitarnih organizacij, zato bi bilo eventualno mogoče takšno kartico izdati in uporabljati (oz. obdelovati podatke) le izključno na podlagi osebne privolitve posameznika. Ta po
19. točki
20. člena ZVOP-1 pomeni prostovoljno izjavo volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu. Ker pa gre za posameznike, ki jim humanitarna pomoč omogoča golo preživetje, za zadostitev pogoju svobodne volje po mnenju Pooblaščenca pridobitev humanitarne pomoči ne bi smela biti pogojevana s privolitvijo v izdelavo socialne kartice in torej privolitvijo v obdelavo osebnih podatkov posameznika. Humanitarne organizacije torej ne bi smele od posameznikov, ki bi iskali humanitarno pomoč, zahtevati privolitve v obdelavo njihovih osebnih podatkov o tem, ali in kakšno pomoč so že prejeli v preteklosti. Po mnenju Pooblaščenca v takšnem primeru namreč ne bi več mogli govoriti o prostovoljnosti izjave posameznika, saj bi se z morebitno odklonitvijo lahko spravil v še večjo stisko. Pooblaščenec poudarja, da državno socialno pomoč, ki jo v institucionalizirani obliki izvajajo Centri za socialno delo, od pomoči, ki jo posameznikom v stiski nudijo humanitarne organizacije loči element humanitarnosti – dobrodelnosti. Močna etična komponenta humanitarne pomoči od posameznika ne zahteva, da pojasnjuje ali opravičuje svoj trenutni socialni status in delež lastne odgovornosti za nastalo situacijo, pričakuje pa, da na drugi strani tudi posameznik ravna etično. Predstavljena možnost nas preseneča tudi z vidika potencialnega postavljanja pravil za dodeljevanje različnih humanitarnih pomoči, ki bi morala biti v takšnem primeru vnaprej znana in z ozirom na nameravane povezave, povsod in za vse enaka. Takšen način dela ni značilen za humanitarne organizacije, ki kot že kratko opisano zgoraj v svoje delo v večji meri vključujejo moralne vrednote kot pa pravna pravila. Še posebej Pooblaščenec opozarja na dejstvo, da iz vašega zaprosila za mnenje ni razvidno, ali bi bila takšna obdelava osebnih podatkov in z njo poseg v zasebnost posameznikov sorazmeren z namenom, ki naj bi ga t.i. socialna kartica zasledovala. Iz posredovane dokumentacije namreč ne izhaja, ali bi bili postavljeni (mesečni, polletni, letni…) limiti višine prejete humanitarne pomoči, načini vrednotenja in pogoji za dodelitev humanitarne pomoči na podlagi podatkov s t.i. socialne kartice. Tako poleg pomislekov, ki smo jih navedli zgoraj, dodajamo, da iz pridobljenih informacij izhaja tudi možnost nesorazmerne obdelave osebnih podatkov (
21. člen ZVOP-1) v smislu prekomerne obdelave, saj ni razvidno, kakšen cilj nameravana obdelava podatkov sploh zasleduje. Zgolj navedba dejstva, da naj bi določeni posamezniki domnevno prejeli humanitarno pomoč s strani več humanitarnih organizacij oziroma sindikatov, nam namreč ni omogočala razbrati namena obdelave podatkov, posledično pa nismo mogli izpeljati ocene o tem, kateri podatki bi bili za njegovo dosego nujni oziroma potrebni. Kot že navedeno Pooblaščenec predlagani obdelavi osebnih podatkov na t.i. socialni kartici v celoti ni naklonjen, še posebej odklonilno stališče pa izražamo do kakršnekoli uporabe EMŠO kot povezovalnega znaka. Če povzamemo zgornje ugotovitve, Pooblaščenec za predlagano rešitev ni našel zakonske podlage, zaradi dejstva, da se humanitarna pomoč podeljuje osebam v stiski, ki so takšne pomoči potrebne in je potrebno vzeti v obzir možnost, da bi bile za prejem pomoči pripravljene tudi privoliti v obdelavo njihovih osebnih podatkov, čeprav tega resnično ne bi želele, pa je Pooblaščenec odklonilen tudi glede predlagane obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve. Pooblaščenec se z ozirom na odklonilno stališče v nadaljevanju ni opredeljeval do vprašanj varstva osebnih podatkov ob morebitni izvedbi predlagane obdelave osebnih podatkov – kot npr. do vprašanj v zvezi s pogodbeno obdelavo podatkov na podlagi
22. člena ZVOP-
23. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026