Soglasja polnoletnih dijakov za vpogled staršev v njihove ocene - IPRS

Soglasja polnoletnih dijakov za vpogled staršev v njihove ocene + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.09.2018 Številka: 0712-3/2018/1443 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Prejeli smo vaš dopis, v katerem nas sprašujete za mnenje glede soglasij polnoletnih dijakov za vpogled staršev v njihove ocene. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
5. točko prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Najprej moramo poudariti, da ne gre za novost, ki bi jo prinesla nova evropska uredba o varstvu osebnih podatkov, ali za kakšne posebne razlage Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj takšna ureditev izhaja iz že obstoječe zakonodaje RS v povezavi z določbami o poslovni sposobnosti posameznikov. Polnoletni dijaki se lahko samostojno in prostovoljno odločajo glede obdelave osebnih podatkov, kar lahko vključuje tudi odločanje o temu, komu bodo dovolili seznanitev z njihovimi ocenami in drugimi osebnimi podatki. V preteklosti so se že pojavljali takšni primeri, je pa treba dodati, da po naši oceni niso ravno pogosti. Za dodati je, da mladoletniki že s
8. letom lahko vstopijo v delovno razmerje in da (deloma) lahko že od
9. leta naprej odgovarjajo za storjena kazniva dejanje. Ne gre skratka za nič novega in ne za spremembo, ki bi jo prinesla nova uredba, kot so narobe povzeli nekateri mediji. IP v zvezi z dostopanjem do podatkov polnoletnih dijakov ugotavlja, da gre v za vprašanje pravnih podlag za dostopanje do osebnih podatkov polnoletnih otrok, ki imajo polno poslovno sposobnost, in ne za vprašanje uveljavljanja ustavne pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, glede katere starši do otrokove polnoletnosti lahko kot otrokovi zakoniti zastopniki uveljavljajo te pravice v imenu otroka. IP kot nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov zato ne more enoznačno in za vse primere vnaprej določiti, katere konkretne osebne podatke polnoletnih otrok, ki nimajo odvzete ali omejene poslovne sposobnosti, lahko pridobivajo njihovi starši, saj je to odvisno od namenov in okoliščin konkretnega primera. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US, 82/15 – odl. US in 15/17 – DZ, v nadaljevanju ZZZDR), ki se uporablja do
10. aprila 2019, v prvem odstavku
11. člena določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj, razen če je otrok sklenil zakonsko zvezo. ZZZDR v drugem odstavku
12. člena še določa, da so starši dolžni preživljati otroka tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij. Primerljive določbe z nekoliko jasnejšimi omejitvami glede obveznosti preživljanja ima tudi Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg), ki se začne uporabljati
13. aprila
14. V zvezi s tem tudi področna zakonodaja npr. Zakon o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17 in 6/18 – ZIO-1, v nadaljevanju ZGim) določajo nekatere omejitve in pravice glede obdelave osebnih podatkov dijakov. Tako ZGim v
15. členu izrecno določa, da se podatki v evidenci podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih zbirajo zgolj ob soglasju dijaka (torej ne glede na polnoletnost). Prav tako ZGim v
16. členu določa, da podatke v evidenci o dijakih, ki jih obravnava svetovalna služba, lahko svetovalna služba zbira le v soglasju z dijakom in starši. Če je dijak v družini ogrožen in ga je treba zavarovati, zadostuje soglasje dijaka. Nadalje Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju (Uradni list RS, št. 30/18; v nadaljevanju: Pravilnik) v
17. členu ureja način seznanjanja s podatki iz evidenc, ki jih vodi šola. Skladno s
18. odstavkom navedenega člena šola seznanja s podatki iz evidenc dijake in njihove starše, kar stori na naslednje načine: - z izdajo predpisane javne listine, - z izdajo izpiska iz evidence, - z izročitvijo listine, ki je akt pristojnega organa šole (sklep, odločbo in podobno), - ustno neposredno sporoča podatke iz evidenc oziroma omogoča vpogled vanje. Strokovni delavci šole, ki so pooblaščeni za dajanje podatkov iz evidenc na navedeni način, lahko seznanjajo dijaka in njegove starše le s podatki, ki se nanašajo nanje. V
19. odstavku istega člena pa je določeno, da lahko šola s podatki seznanja tudi druge osebe, če so do njih po predpisih upravičeni.
20. odstavek pa določa, da se pri vpogledu ali izpisu iz evidence ne smejo videti podatki o drugih osebah, prav tako pri ustnem sporočanju podatkov ne smejo prisostvovati osebe, ki jim upravičenec tega ni izrecno dovolil. Iz tega lahko izhaja upoštevajoč konkretne okoliščine in zgoraj navedeno (odvisno od primera zlasti točke c, d in e člena 6