Soglasje delavca za obdelavo njegovih osebnih podatkov - IPRS

Soglasje delavca za obdelavo njegovih osebnih podatkov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.12.2006 Številka: 072-489/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani,Dne 15.12.2006 smo prejeli vaš dopis. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. tč.
4. odst.
5. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
6. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:Delodajalec (javno podjetje), vam je dal v podpis »Soglasje za vzpostavitev in vodenje zbirk osebnih podatkov oz. za vodenje neobveznih osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov«, s katerim soglašate, da se vzpostavijo in vodijo vsi z zakonom dovoljeni osebni podatki in drugi podatki, ki omogočajo podjetju – delodajalcu nemoteno poslovanje in izvajanje delovnega procesa podjetja. S tem soglasjem potrjujete, da ste seznanjeni z vsemi osebnimi in drugimi podatki, ki se vodijo v zbirkah osebnih podatkov. Nadalje soglašate, da se vsi podatki iz tega soglasja vodijo za namen kot je opredeljen v katalogih zbirk osebnih podatkov oz. za namen kot ste poučeni s strani delodajalca ob vzpostavitvi podatkov in ob tem zahtevate, da se podatki ne uporabljajo za druge namene. Prav tako ste s soglasjem poučeni in pristajate na to, da se bodo osebni podatki iz tega soglasja hranili za čas, določen v katalogih zbirk osebnih podatkov in da lahko brez navedbe razloga prekličete to pooblastilo za vodenje posameznih neobveznih osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov. Ali je opisano »Soglasje za vzpostavitev in vodenje zbirk osebnih podatkov oz. za vodenje neobveznih osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov« z vidika ZVOP-1 ustrezno? V skladu z
7. čl. Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Kot izpeljavo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi
8. čl. ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se sme le tiste osebne podatke, ki so v skladu z načelom sorazmernosti, opredeljenim v
9. čl. ZVOP-1, primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Izhajajoč iz navedenega pa je z vidika obravnavanega primera pomembno tudi določilo
10. odst.
11. čl. ZVOP-1, v skladu s katerim se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju, kamor v skladu z
12. tč.
13. čl. ZVOP-1 sodi tudi izvajalec gospodarske javne službe, obdelujejo le, če tako določa zakon, ali je posameznik v to privolil. Smisel predhodno navedenih določb je, da se vsakomur zagotovi varstvo osebnih podatkov, ki se odraža v zakonitosti njihove obdelave, za katero v zasebnem sektorju predstavlja pravno podlago privolitev posameznika ali zakon. To se odraža v uporabi osebnih podatkov za v naprej določene namene, posamezniku pa daje pravico do seznanjenosti o tem, kateri konkretno določeni osebni podatki se zbirajo o njem. S tem ima posameznik, predvsem v primeru njegove osebne privolitve, možnost avtonomnega odločanja in vplivanja na to, kdaj, kako in v kakšnem obsegu bodo informacije o njem posredovane drugim ali kako drugače obdelovane. Šele s tem je uresničen predpogoj, da se pristanek posameznika lahko šteje za osebno privolitev v smislu
14. tč.
15. čl. ZVOP-
16. Ta določa, da je osebna privolitev posameznika, njegova prostovoljna izjava volje, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu. Upoštevajoč navedeno Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) ocenjuje, da je »Soglasje za vzpostavitev in vodenje zbirk osebnih podatkov oz. za vodenje neobveznih osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov« presplošno, saj posamezniku ne omogoča seznanitve o tem, kateri konkretno določeni osebni podatki in za kateri namen se bodo obdelovali. Zato je takšno soglasje z vidika
17. tč.
18. čl. ZVOP-1 neustrezno. Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da v skladu s
19. odst.
20. čl. soglasje pri obdelavi osebnih podatkov ni potrebno, kadar pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov predstavlja zakon.Takšno zakonsko podlago v smislu
21. odst.
22. čl. ZVOP-1 v obravnavanem primeru predstavljata Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06, v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljevanju ZDR). Medtem ko slednji v 1 odst.
23. čl. določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, pa ZEPDSV izrecno določa, vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali posameznicah ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago. Tako so evidence, ki jih morajo delodajalci voditi v skladu ZEPDSV, izrecno določene v
24. čl. tega zakona,
25. čl. pa določa še njihovo vsebino. Ker pa 1 odst.
26. čl. ZDR dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez dodatne podlage v zakonu, lahko delodajalec od delavca sicer zahteva tudi druge osebne podatke kot tiste določene z ZEPDSV, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da mora delodajalec natančno izkazati, za kaj takšne osebne podatke potrebuje. Če delodajalec ne izkaže, da so osebni podatki potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, jih od delavca ne sme zahtevati.Izhajajoč iz napisanega v predhodnem odstavku in upoštevajoč določbo
27. odst.
28. čl. ZVOP-1, v skladu s katero se lahko osebni podatki v obravnavanem primeru v zasebnem sektorju obdelujejo tudi na podlagi posameznikove osebne privolitve, Pooblaščenec posebej pojasnjuje, da je zakonodajalec delovnopravno področje glede obdelave osebnih podatkov uredil posebej v ZEPDSV in ZDR, in zaradi specifičnosti področja ne dopušča avtonomije strank. To pomeni, da je osebna privolitev delavca dopustna le v tistih primerih obdelave osebnih podatkov, ki niso vezani na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma niso v zvezi z delovnim razmerjem posameznika (npr. posredovanje podatkov za novoletno obdarovanje otrok delavcev). Zavrnitev oz. nepodano soglasje za obdelovanje osebnih podatkov nikakor ne sme imeti posledic za delovno razmerje, razen seveda, če je izpolnjen pogoj iz
29. odst.
30. čl. ZDR, to je, kadar je obdelovanje osebnih podatkov delavca potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026