← Slovenija

Soglasje delavca za posredovanje podatkov o znesku odtegnjene članarine sindikatu - IPRS

Soglasje delavca za posredovanje podatkov o znesku odtegnjene članarine sindikatu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.11.2022 Številka: 07121-1/2022/1190 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Sindikati Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem opisujete situacijo, v kateri delodajalec sindikatu na njegovo zahtevo posreduje mesečne sezname odtegnjenih sindikalnih članarin. Seznami so ustvarjeni na način, da iz njih ni razvidna višina sindikalne članarine, ki jo plačuje posameznik, ampak samo vsota vseh članarin za mesec. Povzemate stališče IP iz preteklih mnenj, da mora sindikat, v kolikor želi pridobiti podatek o višini odtegnjene članarine, izkazati nujnost, da ta podatek potrebuje za delovanje sindikata. Sedaj pa vas zanima, ali se lahko kot podlaga za pridobitev teh podatkov uporabi tudi soglasje posameznika sindikatu, da mu delodajalec pošlje delavčeve osebne podatke, iz katerih je mogoče razbrati višino plače posameznika. Besedilo soglasja prilagate. Pojasnjujete namreč, da ste nekajkrat ugotovili, da je bila članarina odtegnjena v prenizkem znesku, na škodo sindikata, zato se vam zdi nujno, da imate nad temi podatki kontrolo, v nasprotnem primeru lahko privede tudi do večjega finančnega primanjkljaja in težav pri delovanju sindikata, ki se s članarino v celoti financira. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Upravljavec osebnih podatkov (delodajalec) mora opraviti presojo, ali so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za zakonito obdelavo (torej posredovanje) osebnih podatkov. Podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki jih sindikat nujno potrebuje za opravljanje sindikalne dejavnosti, je Zakon o delovnih razmerjih. Nujnost izkazuje sindikat, presodi pa jo delodajalec. Kadar pa gre za obdelavo osebnih podatkov, ki niso nujno potrebni za izvajanje sindikalne dejavnosti, lahko pravno podlago predstavlja privolitev posameznika. IP se do konkretnih obrazcev privolitev v neobveznem mnenju ne sme opredeljevati. Vendar pa kar se tiče obdelave osebnih podatkov, ki je povezana s plačevanjem sindikalne preko delodajalca po navodilu delavca oz. sindikata, ki ga je delavec pooblastil, mora sindikat bodisi v zvezi z
  8. členom ZDR-1 ali v obliki pooblastila veljavno izkazati, da gre za tovrstno razmerje s članom in dodatna izrecna privolitev za tovrstno obdelavo osebnih podatkov načeloma ni potrebna. Obrazložitev IP je o smiselno enakem vprašanju že izdal nekaj neobveznih mnenj, in sicer vam svetujemo, da se seznanite na primer z mnenjem št. 0712-1/2019/2860 z dne
  10. 2019, ki je dostopen na spletni strani https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a4879987e. V omenjenem mnenju je IP poudaril, da mora imeti sindikat kot upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov ustrezno in zakonito pravno podlago. Ta je seveda odvisna od namena obdelave. Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden izmed pogojev, določenih v členu 6

(1)ali 9
(2)Splošne uredbe. Določba 203. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 - UPB, s sprem. in dop.; v nad. ZDR-1) predpisuje, da mora delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev ter da je delodajalec dolžan sindikatu omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. Ta določba po mnenju IP sama po sebi ni dovolj določna v smislu določil Splošne uredbe, da bi v vsakem primeru predstavljala pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov delavcev iz delovnega razmerja, kar pa ne pomeni, da v posebej utemeljenih okoliščinah in ob upoštevanju načela najmanjšega obsega podatkov (točka (c) člena 5
(1)Splošne uredbe; prej načelo sorazmernosti iz
  1. člena ZVOP-1), ne more predstavljati pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov, ki so nujno potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti. Navedeno pomeni, da bi sindikat lahko pridobil podatke o odtegljajih za posamezne zaposlene po posameznih enotah, če bi izkazal, da jih nujno potrebuje za opravljanje konkretne sindikalne dejavnosti. Konkreten obseg osebnih podatkov, do katerih je sindikat upravičen, je torej treba presojati glede na okoliščine posameznega primera (predvsem zakonske določbe glede vloge sindikata v posameznih primerih, npr. obveznost posvetovanja v določenih primerih, možnost zastopanja delavca ipd. in določila kolektivnih pogodb). IP je že večkrat poudaril, da v okviru izdaje neobvezujočega mnenja ne more opraviti dokončne presoje glede nujnosti posredovanja podatkov sindikatu; takšno presojo mora opraviti sam upravljavec osebnih podatkov (torej delodajalec). IP lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov. IP namreč ne more in ne sme ocenjevati, katere konkretne osebne podatke sindikat potrebuje za opravljanje sindikalne dejavnosti. IP se torej ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov. Prav tako IP ne more svetovati sindikatu, do katerih osebnih podatkov je ta upravičen, saj kot rečeno ne more presojati, katere osebne podatke slednji potrebuje za opravljanje sindikalne dejavnosti. Vendar pa tudi iz mnenja št. 0712-1/2019/2860 z dne
  3. 2019 izhaja sledeč pomemben poudarek: če upravljavec (delodajalec) presodi, da sindikat nujno potrebuje osebne podatke posameznikov za opravljanje svoje sindikalne dejavnosti, predstavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov zakon, konkretno določba
  4. člena ZDR-
  5. V takšnem primeru iskanje druge pravne podlage (torej privolitev posameznika) ni ne potrebno ne primerno. Če pa druge pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov ni, bi lahko prišla v poštev privolitev posameznika, vendar le, če je podana pod pogoji, ki jih določa Splošna uredba. Zlasti v primeru plačevanja sindikalne članarine, je glede obdelave osebnih podatkov, ki je nujno potrebna za izplačevanja na način nakazovanja preko delodajalca (ki je v tem primeru zgolj uporabnik podatkov o izplačani članarini po naročilu delavca in sindikata), treba upoštevati, da posameznik sindikat pooblasti za takšno obliko nakazovanja članarine oziroma to izhaja iz dogovora med sindikatom in delavcem – članom sindikata. V teh primerih mora sindikat bodisi v zvezi z
  6. členom ZDR-1 ali v obliki pooblastila veljavno izkazati, da gre za tovrstno razmerje s članom in dodatna izrecna privolitev za s tem povezano obdelavo osebnih podatkov načeloma ni potrebna. Privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pomeni skladno s točko 11) člena 4 Splošne uredbe vsako prostovoljno, izrecno, informirano in nedvoumno izjavo volje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s katero z izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem izrazi soglasje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Veljavna privolitev mora tako zadostiti štirim zahtevam, in sicer mora biti: prostovoljna, specifična, informirana in nedvoumna. Glede kriterija informiranosti IP še posebej poudarja, da so za pridobitev veljavne privolitve potrebne vsaj naslednje informacije: identiteta upravljavca; namen vsakega od dejanj obdelave, za katera se zahteva privolitev; kateri podatki (vrsta podatkov) se bodo zbirali in uporabili; obstoj pravice do preklica privolitve; informacije o uporabi podatkov za avtomatizirano sprejemanje odločitev kjer je to ustrezno, in mogoča tveganja prenosov podatkov zaradi neobstoja sklepa o ustreznosti in ustreznih zaščitnih ukrepov, kot so opisani v členu
  7. Več o pogojih za veljavno privolitev je na voljo na spletni strani IP, ki je dostopna na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.